Hej hoj.
Oprostite, ker že dolgo nisem napisalanovega dela moje zgodbe, ampak zdaj je tu.
Pa si oglejmo glavne junake:
Amy: https://i.pinimg.com/236x/2d/7d/0f/2d7d0f8e6f89f84c6b5e04692cacb5af.jpg
Jack: https://i.pinimg.com/originals/f9/30/b8/f930b850ff269b93575685ecdd139ab7.jpg
Mama: https://wl-brightside.cf.tsp.li/resize/728x/jpg/0b8/2e3/f949ed5c04abba26fad0881948.jpg
Učiteljica: https://www.crushpixel.com/static7/preview2/stock-photo-old-strict-teacher-with-glasses-isolated-on-black-161507.jpg
Oče: https://encrypted-tbn0.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcRavNAGOEgRWywqz_0-vnU8-Ha7SvozvaKVSw&usqp=CAU
Sophia(zdaj, ko je stara 17): https://i.pinimg.com/originals/35/6c/63/356c63b6d105c18578d588e0ff04755c.png
Trojčice skupaj (4 leta): https://i.pinimg.com/originals/fc/e3/57/fce3578732e1d8b0c7f09feabe42f320.jpg
Pa pričnimo z zgodbo:


…Ari, Amy, Ava 3 leta, Sophia 7 let. Pod tem je bila slika mene in tistih dveh meni identičnih deklic in starejše deklice. Na vsaki strani sta stala mama in oče. Ne mama ne oče nista bila videti srečna. Razmišljala sem. Šele v naslednjem trenutku sem ugotovila, da imam dvojčici. Čisto enaki kot jaz in enako stari kot jaz. Šla sem nazaj k Jacku in mu »Nazaj k tebi greva. Saj si rekel da ti imam še veliko za povedati, zdaj ti imam še več.« »Prav. Pojdiva.« Ko sva se z vrvjo spet zavihtela nazaj na podest drevesa, si je Jack ves čas mrmral neko pesem, ki mi je bila kar zelo všeč. Ko sem mu povedala vse o svojem življenju in o tem kar sem ugotovil pred tremi urami me je pogledal, kot da bi bila bog in rekel samo »Wow!«. »Kaj wow? Saj moje življenje ni nič posebnega razen tega, da sem trojčica.« sem mu povedala, on pa me je še vedno gledal globoko v oči. »Ni to. Oči se ti turkizno svetijo!« mi je brez premisleka povedal. »Kaj? Saj to ni mogoče!« sem vskliknila in stekla v kopalnico pred ogledalo. Oči so se mi res vijolično svetile. Jack, ki je za mano v trnutku pritekel v kopalnico se je začudeno pogledal v ogledalu. »Wow!« sem bila za to besedo navrsti jaz. Njegove oči so se svetile turkizno. Takrat sem dobila čuden občutek v trebuhu. Stekla sem do wc-ja in izpljunila veliko količino hrane, ki sem jo pojedla v zadnjih nekaj dnevih. »Sem že vredu.« sem hitro rekla, ko je bilo moje potrebe konec. Spet sem ga pogledala. Zdelo se mi je da nekaj ve. Postalo mi je noro vroče. Spet sem videla vse sanje, ki sem jih imela noč preden sem pobegnila od doma… Dvignila sem trup in zavreščala. Ležala sem v postelji. Okoli mene je bil ogenj. Zalil ga je led. Pokadilo se je. Nič nisem videla… Hitro sem odprla oči in znova zavreščala. Tokrat sem ležalav svoji sobi. Razmišlajla sem. Sem ves čas samo sanjala? Pognala sem se proti oknu. Sosedovega drevesa sploh ni bilo. Razmišljala sem. Imela sem na tisoče vprašanj na katere nobeden ni mogel odgovoriti. V mojo sobo je pritekla mama. Zdaj me je ona začela izpraševati. »Si vredu? Kaj si sanjala?...« jaz pa sem jo vprašala samo »Kje je sosedovo drevo?« Debelo me je pogledala »Kakšno drevo? Sploh nimamo sosedov.« Sedaj sem ugotovila, da je mama pravzaprav edina oseba v mojem življenju, ki ji lahko zaupam. Nato sem ji povedala vse o svojih sanjah in o učiteljici, potem pa je sledil trenutek, ko sploh nisem več vedela kaj je res in nisem vedela, kako ji to povedati. Začela sem. »Zdaj pa mi prosimmm povej po resnici. Sem trojčica?« mama me je pogledala z pogledom kdo ti je to povedal?, nato pa me čisto drugače pogledala in začela. »Veš Amy. Tvoj oče je bil tat. Hodil je po učicah in vse kar je zagledal, je ukradel. Bil je dober tat. Nikoli ga niso ujeli. Meni je denar podtikal v torbice, denarnice ali v moje predale. Takrat tega nisem vedela. No takrat sva že imela Sophio. Tvojemu očetu sem zaupala. Mislila sem, da je dober človek. Enkrat so iskali denar, ki ga je ukradel neki nepremožni družini. Vsako hišo so skrbno pregledali. In takrat so našli očetove skrivne zaloge denarja in nakita. Delal se je da denar prvič vidi in je obtoževal mene. Policisti so mu seveda verjeli. Dali so me v zapor. Gledala sem, kako so streljali na ljudi, ki so mi zaupali in odpredavali svoje življenje, ampak seveda pravi policist verjame samo moškim, ki trdijo, da so njhove žene ali pa punce vsega krive. Takrat sem že bila noseča s tabo, Ari in Avo. Rodila sem naskrivaj na stranišču naše celice. V celici sta poleg mene bili še dve ženski in materi. Ime jima je bilo Clara in Nancy. Ko sem rodila smo si vas razdelile. Nisem vedela, katero naj vzamem. Vse ste bile majhne, krhke in nedonošene. Ti pa si bila najmanjša.« prekinila sem jo. »Ampak kako smo lahko bile na sliki vse tri ko smo bile star štiri leta, Sophia oče in ti?« sem jo vprašala. »Sliko sem ponaredila. Pravzaprav je nisem ponaredila. Sliko sem sestavila. Pravzaprav sva bili na sliki samo jaz in ti.« spet sem jo prekinila. »Mami! V mojih sanjah je učiteljica ukradla sliko, medtem, ko te ni bilo doma.« »Kaj? Me je debelo pogledala. Pridi hitro z menoj.« stekla je iz sobe in po stopnicah v tretje nadstopje. Glasno je stopila v sobo in zavpila »Daj nazaj!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!« pritekla sem v sobo. Nisem vedela, da je mama tako hitra, ampak imela sem občutek, da mi mora še veliko povedati. Kar na enkrat sem v rokah začutila brezmejno moč. Obe roki sem stegnila proti učiteljici. Mama me je pogledala in odkimala. Vedela sem kaj to pomeni. To pomeni, da mi mama še ni vsega povedala. Mogle sva se bojevati brez moči, ali kar koli že imamo v družini. Stopila sem pred mamo. Glabo sem sklonila naprej, ter se pognala v učiteljičin trebuh. Tresknila je po tleh. Izpulila sem ji zvitek, ki ga je držala in iz njene torbe izbrskala mamin najljubši medaljon. Bil je v obliki strele. Hitro sem ga nesla mami. Z amo sva napakirali kovčke in hitro odšli na dvorišče. Vse se je odvijalo tako hitro, da sem mislila, da spet sanjam. Ko sem se vsedla v avto je mama nadaljevala. »No kakor si najbrž že ugotovila imao v družini posebne moči. Jaz imam moč, da tečem hitreje, kot vsi ljudje na zemlji skupaj, oče je izjemno močen in je lahko čisto tiho, tudi, če bi skakal po strehi hiše se nebi slišalo. Tvoja starejša sestra ima tilekinezo in telepatijo. Tvoji dvojčici sta lahko nevidni, če hočeta ampak, če je ena nevidna, potem je tudi druga. Ti pa imaš močognja in ledu. To je najredkejša moč v celem kraljestvu. Ampak ni samo najredkejša. Je tudi najtemnejša, najnevarnejša in najbolj pritegne pozornost. Veš ko si sanjala, da si imela vijolične oči, tisti fant Jack pa črne? No to so vrste demonov. Vijolični so redki in prijazni, rumeni so samo prijazni, črni so redki in neprijazni, zeleni pa samo neprijazni.«

Upam, da ste uživali v branju. Ta del je bil malo daljši.
Naročite se name, lajkajte to objavo in komentirajte.
Poljubčki od Ilovecandy