S Keithom sva preživela krasno dopoldne, razkazal mi je čudovite vrtove in parke na šolski posesti. Ko me je pospremil do soban kjer smo živele z ostalimi dekleti naju je opazilo nekaj drugih punc. Ena od njih se je zapodila proti Keithu. »O moj bog Keith, zakaj me nisi prišel nič pozdravit, poglej postala sem čarovnica, mar nisem čudovita…!« Ko me je opazila je jezno zaplahutala s trepalnicami in prekinila plaz besed. »Živijo Ana, oprosti, ker nisem prišel. Vivian sem razkazal šolske vrtove.« Ana me je še enkrat jezno premerila in se odmaknila od Keitha. »Kako lepo, no upam, da se bomo še srečali.« pomahala nama je in mi s pogledom dala jasno vedeti kaj si misli o meni.
Vrnila sem se v sobo in se ulegla na posteljo. Za mano je bil naporen dan a morala sem premisliti nekaj stvari. Vesela sem bila, ker sem končno prebudila magijo v sebi a razočarana ker sem izvedela nekaj groznih stvari. Vse v mojem življenju se je odvijalo tako hitro, nisem imela časa niti, da se ozrem okoli sebe že se je nekaj zgodilo. Dogodki so se kopičili in vedela sem, da jih morem dobro razmisliti, nato pa sestaviti načrt. Odločila sem se, da bom začela od začetka. Mama in njene zadnje besede. Pozabila sem na to, Julya je nekje zunaj in me potrebuje, nisem rabila potrdila, da je tako, čutila sem, da je z njo nekaj narobe. Nisem vedela, ali je tudi ona princesa, v bistvu sem vedela o njej še manj kot o sebi. Odšla je pred dvema letoma, s starši so se sprli in je odšla. Njen odhod me je potrl a najbolj hudo je bilo to, da nihče ni vedel kaj se z njo dogaja. Vsa stvar je pomembna in čimprej moram ugotoviti kaj stoji za vsemi temi skrivnostmi.
Druga stvar je to, da so mi že trikrat stregli po življenju. To ni moglo biti naključje, nekdo se me je povsem očitno skušal znebiti, tudi Tiso, čeprav je zelo turobna sem pogrešala, od zadnjega napada je nisem več videla.
Tretja stvar pa je bila akademija, vem, da se bom tukaj naučila vsega in, da sem tukaj na varnem a se vseeno nisem dobro počutila tukaj, preveč me je skrbelo zaradi prvih dveh točk a nisem mogla še oditi, nisem še smela.
V sobo je prišla Sofia. »Si se res sprehajala s princem Keithom? Ano sem slišala govoriti, ampak je koza zato ji ne verjamem. Pazi kaj ti uide pred njo, zelo nesramna zna biti.« »Sem ugotovila ja. In ja res je, s Keithom sva si ogledovala vrtove.« Sofio je skoraj kap od navdušenja, ni nehala govoriti o njem dokler ji nisem zatrdila, da ji ga bo predstavila.
Nadaljevanje tega dne je bilo zelo običajno, bile smo v svojih sobanah, ker danes še ni bilo pouka. Popoldne smo imeli voden ogled akademije, pozneje pa večerjo. Ves čas me je spremljajo šepetanje in pogledi, čudi me kako jih ni sram, da me takole opravljajo.
Zvečer sem od utrujenosti kar padla v posteljo, skoraj v trenutku sem zaspala. Nenadoma me je potegnilo v sanje, znašla sem se v taki dvorani kot zadnjič. Prestrašila sem se in skoraj pričakovala, da me bo nekdo prijel za vrat. »Ne boj se princeska, nič ti ne bom storil.« obrnila sem se in zagledala Keitha, ki je stopil iz sence. V roki sem ustvarila ognjeno kroglo, danes sem bila pripravljena, če bi mi kdo želel kaj narediti, bo moral zato plačati visoko ceno. »Si ti ustvaril te sanje? Kaj je tvoja magična stvar?« »Pomiri se Vivi, ja jaz sem ustvaril te sanje. Moja magična stvar je lovilec sanj, imam moč, da lahko izdelujem sanje in vstopam v njih.« Še vedno sem bila v pripravljenosti, da napadem če gre kaj narobe. »Si mi že kdaj prej ustvaril sanje?« »Ne, ne morem vstopiti v sanje človeku, ki ga še nisem videl.« »Pred časom sem sanjala ta prostor, v njem je bilo ogledalo in ko sem se ga dotaknila… notri je bil nekdo, videla sem. Potem me je nekdo zgrabil za vrat in me začel daviti.« Keith me je poslušal in obraz se mu je iz trenutka v trenutek bolj mračil. »Si kdaj spoznala koga, ki ima podobne moči kot jaz?« »Ne, nikoli nisem srečala koga takega. Ampak, če nisi ti naredil tistih sanj, kako si lahko naredil enak prostor?« sem ga vprašala. »Izbrala ga je tvoja podzavest, ti si že sanjala o tem, teh sanj nisem ustvaril jaz, samo vstopil sem vanje.« mi je razložil. »Torej si me ves čas čakal, zakaj?« Ognjena krogla v moji roki je začela ugašati. »Jaz…no…želel sem te videti, zabavna si princeska.« Globoko sem vdihnila in se trudila zbrati. Obrnila sem se in se napotila k ogledalu, Keith mi je sledil. Dotaknila sem se površine in ta je spet nemirno vzvalovila, na drugi strani se je začela pojavljati podoba, bila je vedno bolj vidna. Najprej sem zagledala obraz, bil je lep, a poteze so bile trde, najhuje je bilo ker je bil tako boleče znan »Julya« sem šepnila.