PisalnicaAtopic dermatitis, mockery...pain✔ 1. del
7
Ojla,
sem Ela,13 letna pikasta tarča pogledov in trenutno imam en kup problemov... vsi me sovražijo in se norčujejo iz mene,...
Imam atopijski dermatitis, želim si, da bi me ljudje sprejeli in da ne bi bila tarča pogledov, saj mi je to v življenju prineslo veliko slabih izkušenj in slabe volje (ta bolezen). Pred parimi leti sem šla na smučarski tabor, ter tam so se iz mene norčevali, ter se mi smejali. Fanta, ki sta bila za mano sta me vprašala, če sem se "stepla" ker sem nad očmi imela rdeče lise, imela sem malce rdeč vrat, pikaste roke, noge itd. Skušala sem zadržati solze, saj ti otroci nevejo kakšno bolečino lahko prinesejo (bolj psihično kot fizično), ampak ni šlo. Preprosto sem poklicala mami ter ji povedala, da nemorem več živeti tako. Razmišljala sem že o samomoru, ali podobno. Vsi so me sovražili, nima smisla živeti. Na srečo imam starše, ki te znajo vedno potolažiti. Čez par dni se mi je stanje tako poslabšalo, da sem morala v bolnišnico. Tam sem preživela skoraj pol leta. Prestala sem kar nekaj operacij in posegov. Družina in sorodniki so me razveselili in pripravili napis "dobrodošla", ko sem se vrnila iz bolnišnice. V šoli me je moj razred lepo sprejel. (Držali so se zase in niso me preveč zafrkavali). Ampak ko govorim o drugih razredih, pa je to druga zgodba.
No kakorkoli... Moja bolezen mi je prinesla kar nekaj teža in veliko sem prestala, za to vas lepo prosim da pogooglate o tej bolezni. Dosegla bom svoj cilj, ko boste vsaj Pilovci razumeli, da sem trpela ter da mi je bilo hudo in da se boste soočili z ljudmi z to boleznijo ter se neboste norčevali. Polepšali bi mi življenje. (To zgodbo oz. 1. del sem napisala večinoma iz lastnih izkušenj, s tem da sem kaj priredila.)+(25 lajkov za nadaljevanje...)
sem Ela,13 letna pikasta tarča pogledov in trenutno imam en kup problemov... vsi me sovražijo in se norčujejo iz mene,...
Imam atopijski dermatitis, želim si, da bi me ljudje sprejeli in da ne bi bila tarča pogledov, saj mi je to v življenju prineslo veliko slabih izkušenj in slabe volje (ta bolezen). Pred parimi leti sem šla na smučarski tabor, ter tam so se iz mene norčevali, ter se mi smejali. Fanta, ki sta bila za mano sta me vprašala, če sem se "stepla" ker sem nad očmi imela rdeče lise, imela sem malce rdeč vrat, pikaste roke, noge itd. Skušala sem zadržati solze, saj ti otroci nevejo kakšno bolečino lahko prinesejo (bolj psihično kot fizično), ampak ni šlo. Preprosto sem poklicala mami ter ji povedala, da nemorem več živeti tako. Razmišljala sem že o samomoru, ali podobno. Vsi so me sovražili, nima smisla živeti. Na srečo imam starše, ki te znajo vedno potolažiti. Čez par dni se mi je stanje tako poslabšalo, da sem morala v bolnišnico. Tam sem preživela skoraj pol leta. Prestala sem kar nekaj operacij in posegov. Družina in sorodniki so me razveselili in pripravili napis "dobrodošla", ko sem se vrnila iz bolnišnice. V šoli me je moj razred lepo sprejel. (Držali so se zase in niso me preveč zafrkavali). Ampak ko govorim o drugih razredih, pa je to druga zgodba.
No kakorkoli... Moja bolezen mi je prinesla kar nekaj teža in veliko sem prestala, za to vas lepo prosim da pogooglate o tej bolezni. Dosegla bom svoj cilj, ko boste vsaj Pilovci razumeli, da sem trpela ter da mi je bilo hudo in da se boste soočili z ljudmi z to boleznijo ter se neboste norčevali. Polepšali bi mi življenje. (To zgodbo oz. 1. del sem napisala večinoma iz lastnih izkušenj, s tem da sem kaj priredila.)+(25 lajkov za nadaljevanje...)
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hej! super si to napisala. žal mi je, da moraš imeti zaradi atopičnega dermatitisa takšne izkušnje, hkrati pa imam tudi sama enake probleme. nekateri kar ne morejo dojeti, kako hudo zna to biti (in ne, ne pretiravam. sama sem večkrat morala cele mesece nositi povoje, ker sem se v spanju tako spraskala) in mislijo, da je to samo neka srbečica to pa je to. upam, da bodo s to zgodbo tudi tisti dojeli, da NI tako.
1
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mešanica vsega možnega
Ojla,
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(197)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(54)
