Hej tukaj ZADNJI del Balon,bonbon in Barbara. Prosim komentirajte in uživajte med branjem. Lp Chloe
BARBARA
Sama sem v sobi in res me skrbi. Kaj bo z mano? Kaj? Me bodo zaprli? Se bo zgodil čudež? Kaj se bo zgodilo z mano? Se bodo odločili in me spustili? Res si želim da se bo zgodil čudež. Se bo zgodil? Prišel je policist. “gospa, policistka vas čaka.” “katera policistka? Kdo?” “gospa prosim roke na vidno polje. Stopil bom notri in vas z lisicami odpeljal do mesta srečanja.” Roke sem dala v zrak. Policist je vstopil mi nadel lisice in odšepala sem do mesta srečanja. Nimam pojma kdo me čaka. Ko sem vstopila sem zagledala BETI! “BETI!” Napačno sem stopila na poškodovano nogo in padla. “ste vredu gospa Bičič?” “ja.” “bi lahko s stranko govorila najprej na semem brez kamer mikrofonev in publike?” “seveda” Ko so odšli je začela. “veliko tvegam predvsem svojo službo in prostost. V zapor greš ti ali pa Brandonov oče razen če se dogovorim z Tajlerjevim odvetnikom. Bodi mirna ne ugovarjaj in povej samo resnico. Gre za tvojo in mojo svobodo in mojo službo.” “Kje je Brandon?” “za katerega vraga pa te to zanima sedaj?!” “tudi prav.” “obnašaj se da me poznaš kot tvojo policijsko odvetnico ne prijteljico. JASNO?” “Jasno.” “uredu. Kako je s tvojo nogo?” “uredu a zelo boli.” “ko prides ven bove šle k zdravnici nato pa domov. Če pa se bo z dogovorjem kaj zavleklo bom prosila da te pregleda zdravnica iz pripora. Sedaj pa še enkrat vprašam si razumela kaj moraš narediti?” “govoriti resnico, biti moram mirna na smem ugovarjati in poznam te kot policijsko odvetnico.” “pravilno. Sedaj sva se vse dogovorili. Grem po odvetnika. Počakaj tukaj.” “uredu in hvala.” “ni problema samo bodi pridna da nebom te odločitve obžalovala.” “uredu.” Stopila je ven in pripeljala odvetnika.”pozdravljeni, sem odvetnik Bontolič Bartholomew zastopam gospoda Boruta Tailerja.” “pozdravljeni.” Rokujeva se nato se usedeta Beti in Bartholomew. “bi mi lahko povedali kaj se je zgodilo?” “seveda. Z Brandonom sva nekaj časa špricala šolo. Bila sva pri meni. Včeraj sva šla v mesto. Moja mama ni vedela da sem špricala šolo. V mestu sva se sprehajala kar nekaj časa. Mama me ja poklicala javila sem se ji in rekla mi je da je ugotovila da sem špricala šolo. Ustrašila sem se zato sem z Brandonom zbežala prijateljici Blažki. Ko sva prišla sem šla k konjem. Brandona sem pustila sama ker sem videla Boni mojo kobilo. Čisto sem pozabila nanj. Ko sem ga našla je spal ko sem ga zbudila je za nama prišel Brandonov oče Borut. Žalil me je z Frajlo, izmečkom in cipo. Bila sem besna zato sem ga udarila. Nagonsko. Nisem mislila. Ker je bil na lestvi je padel. Brandon je šel k njemu jaz pa sem hotela zbežati. Šla sem do drugega konca hleva saj so na tistem ki sem mu bila bliže bilo ogromno policajev. Ko sem pritekla do tja so bili tam še drugi. Mimo enega policaja sem stekla in skočila na Boni. Ko sem prišla skoraj do gozda je policaj streljal. Na srečo me je zgrešil. A Boni se je tako ustrašila da me je vrgla s sebe in zvila sem si gležen. Policaj je hm prišel do hm mene in me ujel z lisicami hm. Res mi je hm žal. Nebi hm smela hm tega hm naresti.” Spet sem začela jokati. V sobo je vstopil BORUT! Bil je na vozičku. “Pozdravljeni, se opravičujem za zamudo.” Njegov odvetnik je umaknil stol da je lahko približal voziček. Ko sem ga zagledal so mi začele solze polzeti po licih. Malo sem se umeknila od mize. Beti me je pogledala z tistim pogledm ko sporoča: usedi se lahko ga tudi ne gledaš a ne delaj mi tega. Približala sem se s stolom in gledla v mizo.
BRANDON
Sam že nekaj časa jaham. Ne duha ne sluha o Boni. Zaenkrat se ni še nič zgodilo. Zanima me kako gre Beti. Čakaj kdo je tam?! “Boni!” izgleda da se ne more premakniti. Nekam se je ujela. Stekel sem do nje in bila je poškodovana. S sabo sem prej vzel vrv in robčke. Z robčki sem Boni ovil ravno in jo malo zateknil. Zelo jo je bolelo. Prijel sem njeno uzdo in vzel sem voki-toki. “Brandon kliče Beti. Našel sem Boni. Poškodovana je. Peljem jo nazaj. Rano sem ji ovil z robčki in zavezal z vrvico, da se ji rana ne okuži.” “Brandon našel si Boni! Kje si?!” slišal sem Barbaro. “Barbara ali je šel kdo v zapor?” “ne Beti je dobila idejo da to nekako razrešimo. Še sama ne vem kako a vem da ne grem v zapor ne jaz ne tvoj oče.” “Kako?” “nevem nisem bila zraven ker sem bila pri zdravnici.” “si vredu?” “ja” “kje je Beti?” “nevem jaz sem v tisti sobi čudni. Kje si našel Boni?” “poškodovana je 30 minut hoje stran od kmetije.” “mogoče veš kje si?” “ne grem pa pogledat na GPS Samo sekundo.” “ok” iščem po zemljevidu. Slaba povezava je. “POK! POK! POK!” “Brandon kaj se je zgodilo!?” “pšttt mirno Boni mirno Blisk. Konjski klub Babič!” Streli so končali. “Brandon kaj se je zgodilo?!” ”tako kot je rekla Beti so lovci streljali. Moral sem zakričati konjski klub Babič da vejo da semi z konjskega kluba Babič da nehajo streljati.” “uredu.” “ja…” “čakaj nekdo prihaja iti moram.” “adijo” z Boni in Bliskom sem šel na kmetijo. Trajalo je 45 minut saj je Boni noga zelo bolela. Ko smo prišli so prevzeli Boni in Bliska jaz pa sem se samo usedel čisto blaten in umazan. Malo sem zaspal saj vleči konja 45 minut ni ravon mala malica. Nekdo me je zbudil. Bila je Barbara. Objel sem jo kolikor močno sem lahko in jo poljubil. Nekaj časa sva stala v objemu. Barbaro je nekaj zmotilo. Bil je moj oče. Gledal naju je. A ne z strogim pogledom temveč z prijaznim pogledom ki ga nisem videl že od kar je mama umrla. Nasmehnil sem se mu. Solza mu je stekla prek lic. Ne morem si predstavljati lepšega trenutka. Nekaj časa sem v objemu z Barbaro ko se nekaj nasloni name. Bil je Blisk in na Barbarino ramo se nasloni Boni. Prišla je še Barbarina mami in Beti. Vsi so naju samo gledali. Nisem se zmenil za njih.
BARBARA
Prišla je moja mama in Beti. Ko me je Brandon spustil sem se usedla in iz žepa jakne povlekla bonbon Bertije. “bi?” “z veseljem.” Pojedla sva celo vrečo. Videla sem Bino! “Bina!” “Barbara!” z vozičkom je prihitela do mene in objela sem jo. Čez nekaj časa smo bili vsi urejeni in jedli smo kosilo pri Bičičevih. Borut me je prosil če se lahko pogovoriva na smem. Nisem vedela kaj bo rekel. Šla sva do sosednje sobe in rekel mi je “Barbara oprosti za vse. Nebi se smel tako obnašati. Žal mi je. Opravičujem se za solze a res me spominjaš na mojo ženo. Zato sem bil jazen. Sam sem zaradi ljubezni storil veliko neumnih stvari in nisem hotel da Brandon stori enako. In ko sem te videl z Brandonom sem ugotovil da je smisel ljubezni to da si…” Nehal je saj so vsi že kukali skozi vrata. Brandon je stopil naprej in objel svojega očeta nato pa še mene.

*2 LETI KASNEJE*
BARBARA
Brandon me je peljal na skrito lokacijo pojma nisem imela kam. Ko sva iztopila iz avta mi je snel prevezo. Stala sva pred balonom na katerem sva bila na prvem zmenku. Vztopila sva. Peljala sva se 15 minut ko je pokleknil in rekel “Barbara ljubezen mojega življenja bi se poročila z mano?” kaj?! Solze so mi stekle po obrazu. Začela sem jokati. “Ja, ja, ja, ja!” prstan mi je nataknil na roko me dvignil v zrak in me poljubil. Bil je sončni zahod…. Kako lepo je bilo. Porkoa je bila čez 1 mesec bila je prečudovita.
*1 leto po poroki*
BARBARA
Bili smo na skupnem kosilu. Bili smo pri nas in povabila sem tudi Boruta. Med kosilom sem vstala in rekla:”nekaj vam moram povedati….” Vsi so bili v napetem pričakovanju. “NOSEČA SEM!” “Kaj srček?!” me je objel Brandon. “ja brez heca.”
*7 let po rojstvu prvega otroka*
Doma smo jaz, Brandon, Bina, Bor in Blu ki me zbuja na vsake 20 minut. Bina gre danes v šolo Bor gre naslednje leto Blue pa čez 6 let. Joj ne Blue se je spet zbudila. Kakorkoli živiva srečno lepo in v ljubezni. In tukaj je še Bertijev. Pa še z Brandonom greva za vsako obletnico poroke na balon jeva Bertije in se greva kopati točno tam kjer sva bila takrat ko sem se vsega spomnila.
*KONEC*