Hojla!
Smo že na 10-tem delu. Malo dlje je trajalo a potrudila se bom, da nov del pride kmalu. Odspodaj mi lahko tudi napišete svoje ugotovitve v zgodbi.
Uživajte:
Vstala sem se. Bila sem še vsa omotična od ščita. Nato sem nase vrgla nahrbtnik in športno torbo. Prijela sem še šminko in macroni labelo in odšla po stopnicah do avta.
V taboru sem bila odspodaj prva. Stopila sem naravnost so Silver, ki me je že nestrpno pričakovala.

»Zdravo šefica!« mi je rekel njen glas v moji glavi. Za hrbtom sem nekoga začutila. Bil je le Luk. Objela sem ga. »Šefica, prosim vas. Luk res ni za vas. Najdite si osebek, ki ni blond ali karkoli kar je on.« mi je rekla v glavi in pri kar je on dvignila kopito in ga z kopitom pokazala. Silver sem sestrelila z Zevsovim pogledom. »Je to res kar sem izvedel od drugih?« je vprašal. »Luk prosim. Nikoli ne bi uporabila obeska, če ne bi bila v smrtni nevarnosti.« sem rekla in on se mi je nasmehnil z neprepričlijvim nasmehom. »Lizzy, moj konec se bliža to čutim.« pogledam ga. Nič nisem morala reči. Je edina oseba, ki jo ljubim. Enostavno preboleče je. Le stala sva sredi hlevov. Nisem se premaknila. Končno naju je predramil Percy: »Lizzy, iskali smo te. Samo rabimo nekoga, ki bo učil mlajše mečevanja.« »Ja Percy.« sem odgovorila in se kislo nasmehnila. Stekla sem za Percyem in prijela šminko. Odprla sem pokrovček in ven se je zalesketalo nebeško zlato. Z Podzemno strelo sem zarezala čez zrak in stopila pred mlade tabornike. »Pozdravljeni. Sem Lizzy.« sem začela in zamahnila z mečem. Otroci so me pogledali zelo prestrašeni. Ja mislim tudi jaz bi se vstrašila dvajsetletnice z metrom nabrušenega nebeškega zlata. Podzemno strelo sem zapičila v pesek in nadaljevala: »Dobro. Danes se bomo učili nekaj osnov z mečem. Vsak naj da nase bojno opremo in vzame v roke meč.« »Lizzy?« sem slišla glasek. Iz množice je stopila deklica mogoče stara 10 let. »Ali boš ti dala nase oklep.« je prestrašeno vprašala. »Nočem, da bi se poškodovala.« je prestrašeno rekla. »Draga moja.« sem začela in se nasmehnila. »Ne rabim zaščite. Več kot deset let me je učil sam Ares. Vse znam. A če nisem previdna se lahko zgodi to.« in pokazala sem na globoko brazgotino na vratu. Kot vidite nisem najboljša z majnimi otroki. »Zdaj se pa obleči.« sem rekla in ji pomignila proti oklepom. Ko so vsi stali v vrsti sem kazala lažje gibe nato pa jih poslala v pare. Do vsakega sem hodila in jih popravljala. Nato pa je do mene prišel fant mohoče malo starejši od ostalih. »Kaj želiš?« sem vprašala. »Želim se pomeriti s teboj.« je odgovoril. Odprla sem Podzemno strelo in zamahnila. S prvim zamahom sem mu zbila meč. A nisem se obrnila in odšla stran. »Še enkrat.« sem rekla trdo. Izžareval je enako energijo kot Luk in zato sem imela upanje nad njim. Zamahnila sem. Tokrat je moj zamah prestregel a sem ga zbila po tleh. »Še enkrat.« sem ponovila. In spet sem zamahnila. Tokrat se je le umaknil in mi poskušal zbiti meč iz rok. Zbil mi ga je a sem mu ga dobesedno iztrgala iz rok, ga potisnila po tleh in mu nakazala meč pod vrat. »Ponovno!« sem zakričala in spet sem zamahnila z mečem… Ustrajal je dolge ure. Vse do večerje. Ko je že zatrobil rog je on še ustrajal. In končno mu je uspelo. Zbil ga je. »Močen borec si, da veš. Zelo dobro si se boril.« »V vseh teh bojih sem izgubil. Le enega sem zmagal.« »Zmagal si vse.« »Kako?« »Boril si se proti Halzej.« »Boril sem se proti najmočnejši polboginji?!« je presenečeno vprašal. »Ja. Sem Hlzej. In ni to, da si vstrajal je veliko. Spominjaš me na Luka.« fant se mi je le nasmehnil in stekel na večerjo. »Dobro opravljeno Lizzy.« sem slišala za sabo. Bil je Luk. Slonel je na lesenem stebru in se mi smehljal. Kot sem videla mu je bilo to kar sem naredila všeč, všeč mu je bilo, da nisem bila trda ampak da sem nekomu pomagala in vztrajala nad njim. Objel me je okoli vratu. Le nasmehnila sem se mu in tako sva stala sredi arene. »Čas bo, da greva.« sem rekla in mu namignila. Tekla sem po stopnicah do jedilnice, se vsedla za mizo in jedla.

In no to je za danes to
Upam, da je v redu
Lp. fla