To je zadnji del zgodbe. Naslednja zgodba bo tudi božična vendar ne tako žalostna kot ta. Malo bolj vesela bo.

Zdaj pa k zgodbi.

»Zakaj ni dobil božičnih daril?« Je bilo vprašanje, ki mu ni pustilo dihati. Odločil se je, da to vpraša kar Božička. Pot na sever bo težka, zato se je mogel dobro pripraviti. Telefon, rezervne obleke, voda, hrana, kompas, zemljevid in pohodne palice so stvari, ki jih je vzel s sabo v nepremočljiv nahrbtnik. Za sabo je vlekel tudi sani, pokrite z kožo medveda. Oče ga je odpeljal do bližnjega hriba kjer se je s sanmi spustil po beli snežni odeji. Takrat ga je oče zapustil, Brin pa je nadaljeval pot. Hodil je zelo dolgo. Kar pol leta. Ko je končno prispel do neke hiše. Vstopil je vanjo, notri pa je bila le stara gospa z rdečo kapo na glavi. »Iščem Božička«. Je dejal. »Božička«!!! Je bila presenečena. »Pa saj je vendar Božič. Božiček je šel s svojimi sanmi obdarovat otroke.« Brin je čisto pozabil, da je hodil tako dolgo. Leto je naokoli in spet je Božič. Brin pa je star 12 let. Nenadoma pa so se iz temnega z zvezdami obdanega neba zaslišali zvončki. Brin je z zanimanjem stopil iz hiše. Zagledal je rdečo postavo. Jasno mu je bilo kdo je to (Božiček). »HOHOHO. Kako ti je bilo všeč lansko darilo«? Brin je bil presenečen, da pozna njegovo ime, ampak Božiček je le Božiček. Povedal mu je, da lani ni dobil darila. Božiček je pogledal v nebo in zavpil »Grinch«!!! »Kdo je to«? Božiček je odgovoril. »To je zlobni zelen kradljivec daril«. Brinu se je opravičil, da ni dobil daril in ga vprašal kaj si želi za Božič. Brin ni imel nobene želje. Nato pa se je spomnil. »Želim si, da bi se moja mami lahko vrnila«. »Kaj pa se je zgodilo z njo«? Brin je z žalostnim pogledom odgovoril. »Umrla je. Ne bi rad šel v podrobnosti«. »Razumem, razumem. Mislim, da ti lahko eden izmed mojih škratov pomaga«. »RES«? Je veselo zavpil. »Vsekakor«. Božiček je poklical škrata Glavco. Ta je najpametnejši škrat izmed vseh. Izumil je čarobno palico. Vzel jo je iz rdeče škatlice obdano z blazinicami in zamahnil. »Čarabonega hatalujuti penegareta mapamapa vrnipi sepe napazapaj«. Za Brinom je stala visoka postava. »Brin«? »Brin«!! »nemorem verjeti«!! Brin je je skočil mami v objem in je ni spustil še par minut. Imel je ogromno vprašanj. »Kje si sploh bila? Kaj si počela?«…. Ni mu znala odgovoriti na vse. Brin ji je nato povedal še kaj je počel ves ta čas. Ko sta si skupaj z Božičkom privoščila pojedino, sta se poslovila in hotela oditi. Ampak Božiček je še pravi čas rekel, da bi ju lahko on peljal. Bila sta navdušena, da bosta letela na saneh z jeleni. Prispeli so do doma in skozi okno hiše se je že videla lepo okrašena jelka. Odbrzela sta k očetu in mu razložila vse kar sta doživela. Oče se je spet zgrudil na tla. Očitno je to gensko. Pod jelko so že stala darila. Odprli so jih in veselo rajali še celo noč. Očeta je zanimalo še malo več o tem kaj se je sploh zgodilo. Zato ju je še malo vprašal. Ona dva pa sta rekla, da nevesta o čem govori. Božiček jima je očitna zaradi previdnosti izbrisal spomin na dogodek, ki sta ga doživela, saj bi lahko vsem izdala, kje Božiček živi, In, da sta se peljala z njegovimi sanmi. Od tistega dne Brin spet praznuje rojstni dan in Božič. Vesel je, da je vrnil Božični duh v svojo družino.

Upam, da vam je zadnji del bil všeč. Lajkajte, komentirajte in se naročite name.
1.del: https://www.pil.si/pisalnica/objava/brinova-bozicna-zgodba
2.del: https://www.pil.si/pisalnica/objava/brinova-bozicna-zgodba/2

Se vidimo.

🅼🆁🅺🆄🆂🆂🆂🆇321