To je moja prva zgodba:
Če si mucek iz podeželja, ki ga pripeljejo v mesto je tvoje življenje polno izzivov. Še posebej če si majhen kot vrabček. In to sem jaz. Burek. Verjetno sem najmanjši mucek kar ste jih videli. Najbolj grozno pa je, da so okoli so okoli samo veliki mački. Vsi me zafrkavajo, da sem majhen. Nekega dne pa, ko sem hodil po ulici sem srečal ogromnega mačka. Bil je vsaj trikrat večji od mene. Vprašal me je nekaj česar nisem pričakoval: »Ali si ti z drugega planeta, da si tako majhen? Hahaha!«Spomnil sem se kako sem sploh prišel. Skotil sem se na majhni kmetiji. Tam sem se počutil dobro. S svojima dvema bratoma in sestro smo raziskovali kmetijo, ter se igrali slepe mačke (podobno, kot slepe miši). Nihče mi ni govoril, da sem majhen in to. Še sosedov pes ne. Nekega dne ko pa sem bil jaz in moji sorojenci star tri mesece je prišel kmet ter nas položil v škatlo. Odnesel nas je na tržnico. Moja sestrica se me je držala, kot otrok stiska svojo punčko iz cunj. Zanjo sem bil namreč vzornik. Ko se je škatla odprla so okoli stali ljudje. Največ je bilo turistov. Prvega bratca je kupil neki starejši par iz Španije, drugega pa mladoporočenca na počitnicah. Nato je prišla majhna deklica s starši ter hotela mojo sestrico. Punčko sem hotel popraskati in ugrizniti a mi je kmet to preprečil. Tako je mala deklica z mojo sestrico v rokah stekla stran. Začel sem govoriti naj me kmet spusti ali pa ga bom opraskal. A me ni razumel. Naslednje tri ure me nihče ni hotel kupiti. Takrat me je kmet položil v škatlo ter jo zaprl. Komaj sem že čakal, da pridem na kmetijo in vidim mamico. A ko je škatlo odprl nisem bil na kmetiji temveč v mestu. Tako me je kmet vrgel na cesto ter se odpeljal. Naslednji mesec sem jedel kar sem našel ter se skrival. Ko sem to misel končal sem se spomnil, da imam opravka z velikanskim mačkom, ki se je režal, kot nor. Rekel sem, da nima za bureka proti meni. Takrat me je šavsnil daleč stran in se zarežal ko sem se skril. Naenkrat je smejanje potihnilo.