Hi :wave:!
Kot ste morda že videli, smo prisli do okroglega petdesetega dela. No, končali pa smo dokaj žalostno, če se spomnite ...
10. NOVEMBER 1972
Oprostite, ker pet dni nisem pisala dnevnika. Veste, ko se soočaš s tem, da so ti dobesedno vzeli sestro, nimaš moči niti za pisanje.
A da ne bom prehitra. Kaj se je sploh zgodilo, ko sta se Bella in Andy izdajanili? Jaz sem ostala na istem mestu, torej v gozdu. Prve minute sploh nisem dojela, ali samo sanjam ali je to res. Čakala sem, da se zbudim iz te nočne more, a bila sem že budna. Potem so prišle solze. Zdelo se je kot, da lije iz mene. Verjetno sem imela maskaro popolnoma razmazano in sem zgledala kot iz grozljivke, a kot da mi je bilo važno. Izgubila sem sestro, ki sem jo imela izjemno rada. In ko sem prišla domov, je ni bilo več. V dnevni sobi sta bila le oče in Bella.
"Nikoli več ne bo prestopila praga te hiše. Nikoli," je rekel oče.
"Umazana izdajalka krvi," je še z ostrim tonom dodala Bella.
Celih pet dni sem bila zaprta v sobi. Jokala sem in razmišljala. Da, res je izdajalka krvi, a vseeno ... je moja sestra in vedno bo. Pomislila sem na vse tiste srečne trenutke, polne smeha in veselja. Nikoli več. Zgleda, da ni dovolj, da sem izgubila mamo. Tudi sestro sem izgubila. A tokrat mi je ni vzela smrt, ne, vzela mi jo je moja družina.