hej! tuki še nadalčjevanje ker me je Dragon girl prosila in sem preveč prijazna da bi zavrnila (:joy:).

»Drži se stran od tega človeka. Nevaren je. Čeprav bo tu še nekaj časa in ga boš mogoče kje srečala, se ne pogovarjaj z njim. Tudi stopi mu ne zraven.« mi je zabičal.
»Kaj se je zgodilo? Zakaj se tvoja starša ločujeta in zakaj si se tako obnašal do tvojega očeta?« sem ga vprašala.
»Ne kliči ga moj oče!« se je zadrl name. Od zgoraj se je slišalo kako Mark boksa boksarsko vrečo. Nič nisem hotela več reči. Andrej sedaj čisto jezen in rdeč v obraz je prižgal televizijo. Ko sva zaključila s filmov je bilo že pozno in Anja je prišla domov, mene pa je mami poklicala naj pridem domov. Andrej me je pospremil.
»Prej se nisem hotel jeziti nate. Samo moj oče je kretenski idiot.« je rekel na pol poti.
»Kaj se je zgodilo? Veš da mi lahko vse poveš.«
»Moj oče je hmmmmm. Ne vem kako naj to lepo razložim. Preprodajalec prepovedanih substanc. Nazadnje ko je nekomu preprodajal je prišel neki drugi diler in ga obtožil da preprodajanja na njegovem območju in s pištolo ubil stranko. A ker mu policija tega ni verjela ga je obsodila na 40 let v zaporu. Zato je na begu mi pa zaradi naše varnosti gremo v Italijo.«
»Kako to da je potem prišel nazaj domov?«
»Najbrž je prišel po denar in obleke.« bil je ekstremno žalosten in objela sem ga. Sedaj sem razumela zakaj se je Andrej drl name in opravičila sem mu. Ko sva prišla domov me je poljubil in odšla sem notri. Mama je sedela za mizo in brala knjigo. Pokazala mi je naj sedem in dokončala je stran, nato pa knjigo zaprla.
»Kaj se je zgodilo?« me je mirno vprašala.
»Andrej se seli v Italijo naslednjo nedeljo.« sem rekla in še jaz sem začela jokati. Mami je prišla do mene in me objela. Nisem rabila nobene tolažilne besede. Rabila sem samo njen objem. Naslednje jutro sem se zgodaj zbudila in se pripravila. Andrej je prišel malo za tem ko sem bila pripravljena. Prvič je bil pri meni in izgledalo je kot da ga vse impresionira. Najbrž se mu je zdelo vse zelo veliko saj je bila hiša tronadstropna in jaz sem bila v tretjem nadstropju. Na poti do moje some sva srečala Jano, ki je že bila v uniformi pripravljena za odhod od doma. Srečala sva tudi Luno, Olivio in Oskarja. Vsem se je nekam mudilo in naju niso zadrževali. Ko sva prišla pred vrata moje sobe je iz sosednje sobe stopil Nik. Ko je videl Andreja je hotel nekaj pripomniti pa se je ustavil ko se je da Andrej gre in ga ni hotel dražiti.
»Ali ni tako, da si sobo deliš z Elo?« je vprašal ko sva vstopila v sobo.
»Ja, a danes je prespala pri prijateljih.« sedla sva na mojo posteljo in Andrej se je razgledoval po sobi. Gledal je posterje mojih najljubših filmov, prijateljev in družine.
»Zakaj je tako malo fotografij tebe?« me je vprašal Andrej.
»Ne maram se gledati.« sem odvrnila saj nisem hotela povedati pravega razloga.
»Zakaj? Saj si čudovita!« je odvrnil. Zardela sem.
»Hvala.« vedela sem da bom to pogrešala saj sem imela Andreja ob sebi le še 6 dni, 15 ur in 34 minut. Pogovarjala sva se do kosila. Za kosilo so bili makaroni z paradižnikovo omako. Po kosilu smo se malo pogovarjali. Seveda nismo bili vsi saj je Jana imel službo, Nik in Olivia sta bila zunaj ter Luna je bila na snemanju novega filma. Po kosilu sva z Andrejem odšla na sladoled in nato v park. Cel dan sva bila v parku. Naslednji dan sva se odločila da mu bom pomagala pospravljati. Tako je tudi bilo in cel dan sva pospravljala. V bistvu sploh ni bilo slabo saj sva vmes si tudi podajal stvari, se smejala in uživala. Andrejem mi ni nikoli povedal, da je znal pisati zgodbe in celo zmagal na nekem tekmovanju za najboljšo zgodbo na temo naš planet. Seveda sem jo hotela videti pa je rekel da jo ima na ključku ki pa je že bil spravljen v škatli za na pot. Obljubil mi je da mi jo bo poslal iz Italije. Verjela sem mu in zaključila sva s to temo. Ne vem zakaj je prikrival to temo pred mano. Pa saj sva bila par. Ko sva čistila kopalnico mi je telefon padel v straniščno školjko in se ni hotel prižgati. Bilo mi je žal zanj a vesela sem bila saj bom dobila novega saj je bil ta tako ali tako že čisto uničen. Nikogar nisem klicala saj sem vedela da bom čez par ur že nazaj domov. Kakorkoli ko sem se danes vračala domov sem opazila da sta bila samo dva avta parkiran namesto desetih na dovozu. Seveda sem bila presenečena. Ko sem stopila do vhodnih vrat ki so bila vedno odklenjena sem opazila, da so bila zaklenjena. Ker kot sem že rekla so pri nas doma vedno odklenjena nisem vzela ključev s sabo. Pozvonila sem a nihče ni odprl. To se mi je zdelo zelo čudno saj je bila ura 10 ponoči in mi ni bilo jasno kaj se dogaja. Stopila sem do sosedov, bila sta starejša zakonca in pozvonila. Gospa Anamarija je odprla vrata in gledala na uro.
»Kaj se dogaja otrok ljubi? Zakaj zvoniš ob desetih ponoči?«
»Se opravičujem zanima me ali veste kje so moji sorodniki? Izgleda kot da ni nihče doma.«
»Edino kar vem je to da so se vsi odpeljali pred dvema urama.«
»Kaj se je zgodilo doma medtem ko me ni bilo?« sem se spraševala.
»Vstopi otrok.« me je povabila in mi naredila topel kakav.
»Zakaj si bila sploh zunaj tako pozno?«
»Z fantom sem bila saj gre čez par dni za vedno v Italijo.«
»Aha, ti posodim telefon da pokličeš koga?«
»Ja prosim.« in posodila mi ga je ter poklicala sem mamo, očeta, Luno in dobesedno vse a se nihče ni javil.
»Kje so? Kaj se je zgodilo?« sem se spet začela spraševati. Anamarija me je objela. Poklicala sem še Andreja.
»Halo, kdo je pri telefonu.« je rekel ko se je javil.
»Jaz sem Chloe. Ko sem prišla domov, nikogar ni bilo in nihče se mi ne javi in ne vem kaj naj naredim.« sem rekla in planil v jok.
»Hej, hej srček, vse bo dobro. Kje si?«
»Pri sosedi.«
»Aha. Ne vem kaj naj rečem. Naj pridem pote?«
»Po mojem je bolje da ostanem tu in čakam da kdo pride domov.«
»Prav imaš. Potrebuješ kaj?«
»Ne. Samo skrbi me za mojo družino. Kaj če se jim je kaj zgodilo? Kaj če so v nevarnosti? Zakaj se ne javljajo na telefone?«
»Umiri se. Poskusi zaspati in vse se bo uredilo do jutri zjutraj. Poklical bom par prijateljev in se pozanimal kar bom lahko.« je rekel.
»Saj jaz bi se tudi saj ima na telefonu številke od Janinih prijateljev, ki so policisti in izsledili bi lahko njihovo lokacijo. A seveda mi je padel v vodo in naj gre vse skupaj nekam.«
»Potem je najbolje da jaz čim več izvem. Pusti telefon prižgan in z vklopljenim zvokom in poklical te bom ko bom izvedel kaj novega. Lahko noč!«
»Noč.« prekinil je. Tako me je skrbelo za moje da seveda nisem ponoči zatisnila niti očesa. Saj kako bi lahko če moje družine ni tukaj in ne vem kje so. Kaj če se jim je kaj zgodilo? Pa še v tuji hiši ne morem nikoli spati. Vsaj prvo noč ne. Neprestano sem gledala skozi okno a nikogar ni bilo. Gospa Anamarija je na vsake pol ure me prišla pogledati, vmes sva spili topel kakav in čakala sem na Andrejev klic pa ga ni bilo. Na koncu sem res zatisnila oči in zaspala.