Christmas miracle 4. del
3
Sylwein sky
Čez nekaj dolgih trenutkov je butnila.
"Ampak jaz moram domov" histerično je pogledovala od Božička in do fanta, katerega imena še kar ni vedela.
"In zakaj se ti to zdi tako pomembno?" Je pristavil naznani fant.
"Moja družina je izgubila že Noela, če bo zdaj še mene se bo moja mama zlomila" besno ga je gledala.
Skomignil je z rameni in se spogledal z možem, ki naj bi bil Božiček.
"Noel je zdaj tukaj. Če bi nama pustila, da ti pojasniva bi to zdaj že vedela. Sicer pa ni poti nazaj, dokler se ne poboljšaš" gledal jo je zdolgočaseno kot, da je to zrecitiral vsaj stokrat.
"Kot ti je povedal Archer. Drugače ne smeš domov. Taka so pravila" Božiček ji je pokimal izpod očal in z rokami naredil tisto kretnjo, ki pravi 'kaj moremo'.
"Zdaj pa greva. Spoznati se moraš s Calvinom, Noela pa že poznaš. Onadva ti bosta povedala, kaj je tvoje delo in druge podrobnosti" je rekel Archer, ona pa je le pokimala.
Sledila mu je skozi vrata nazaj na hodnik in takoj, ko je zaprl vrata v pisarno je morala vprašati.
"Archer? Tako ti je ime?" Se je posmehnila.
"Ja, vendar me ostali kličejo Archie" brezbrižno je skomignil in nadaljeval pot po dolgem, neskončnem hodniku.
Očitno ni nameraval ničesar reči, njej pa tudi ni bilo ravno do pogovora, zato sta hodila v tišini. Božiček obstaja. Dejansko obstaja vse to, kar je do zdaj poznala le kot pravljico.
"Molly bolj previdno tiskaj vzorce, biti morajo do pike natančni" majhna oranžnolasa enajstletnica mu je pokimala in nadaljevala z delom. On pa tudi.
"Tyler ne pozabi na zaščitno opremo pri takih strojih" pokazal je ma zaščitna očala in haljo poleg stroja za vrtanje lukenj. Fant ga je le čemerno pogledal in vseeno vzel stvari. Tyler je bil tukaj le nekaj malo več kot en teden in ni se prav dobro vklopil.
Noel je stopal po delavnici in dajal navodila. Otroci od desetega pa do sedemnajstega leta so v tej dvorani izdelovali darila vsak dan, od kar je prišel. Hitro se je tudi povzpel na položaj vodje, ko je Michael odšel.
Bili so na tesnem s časom, to je vedel. Na srečo so pričakovali novo dekle, ki se bo pridružilo delu. Archer je bil precej skrivnosten glede imena zato je vedel le, da je stara šestnajst in, da prihaja iz Amerike.
Ravno se je namenil nahranit jelene, ko sta vstopila. Archer in dekle, ki ga bi prepoznal kadarkoli in kjerkoli. Faith, njegova mlajša sestrica.
"Noel" je kriknila in se pognala proti njemu. Ni se vpiral, ko ga je tesno objela.
"Kaj počneš tukaj?" Je dahnil, še vedno v sestrinem objemu.
"Očitno enako kot ti. Odplačujem svoje grehe" skomignila je in se vzravnala na mestu.
"Zakaj mi nisi povedal, da moja sestra prihaja?" Je rekel Archerju, ki je zdaj prišel za njo.
"Tako je bolj zabavno" je rekel in se razežal skozi zobe.
"Vseeno bi bilo lepo, da bi vedel" mu je odvrnil in spet objel sestro.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Hejla. Tukaj je nov del in upam da bo imel večji odziv v obliki komentarjev in lajkov kot prejšnji deli. Upam da ste uživali.
"Ampak jaz moram domov" histerično je pogledovala od Božička in do fanta, katerega imena še kar ni vedela.
"In zakaj se ti to zdi tako pomembno?" Je pristavil naznani fant.
"Moja družina je izgubila že Noela, če bo zdaj še mene se bo moja mama zlomila" besno ga je gledala.
Skomignil je z rameni in se spogledal z možem, ki naj bi bil Božiček.
"Noel je zdaj tukaj. Če bi nama pustila, da ti pojasniva bi to zdaj že vedela. Sicer pa ni poti nazaj, dokler se ne poboljšaš" gledal jo je zdolgočaseno kot, da je to zrecitiral vsaj stokrat.
"Kot ti je povedal Archer. Drugače ne smeš domov. Taka so pravila" Božiček ji je pokimal izpod očal in z rokami naredil tisto kretnjo, ki pravi 'kaj moremo'.
"Zdaj pa greva. Spoznati se moraš s Calvinom, Noela pa že poznaš. Onadva ti bosta povedala, kaj je tvoje delo in druge podrobnosti" je rekel Archer, ona pa je le pokimala.
Sledila mu je skozi vrata nazaj na hodnik in takoj, ko je zaprl vrata v pisarno je morala vprašati.
"Archer? Tako ti je ime?" Se je posmehnila.
"Ja, vendar me ostali kličejo Archie" brezbrižno je skomignil in nadaljeval pot po dolgem, neskončnem hodniku.
Očitno ni nameraval ničesar reči, njej pa tudi ni bilo ravno do pogovora, zato sta hodila v tišini. Božiček obstaja. Dejansko obstaja vse to, kar je do zdaj poznala le kot pravljico.
"Molly bolj previdno tiskaj vzorce, biti morajo do pike natančni" majhna oranžnolasa enajstletnica mu je pokimala in nadaljevala z delom. On pa tudi.
"Tyler ne pozabi na zaščitno opremo pri takih strojih" pokazal je ma zaščitna očala in haljo poleg stroja za vrtanje lukenj. Fant ga je le čemerno pogledal in vseeno vzel stvari. Tyler je bil tukaj le nekaj malo več kot en teden in ni se prav dobro vklopil.
Noel je stopal po delavnici in dajal navodila. Otroci od desetega pa do sedemnajstega leta so v tej dvorani izdelovali darila vsak dan, od kar je prišel. Hitro se je tudi povzpel na položaj vodje, ko je Michael odšel.
Bili so na tesnem s časom, to je vedel. Na srečo so pričakovali novo dekle, ki se bo pridružilo delu. Archer je bil precej skrivnosten glede imena zato je vedel le, da je stara šestnajst in, da prihaja iz Amerike.
Ravno se je namenil nahranit jelene, ko sta vstopila. Archer in dekle, ki ga bi prepoznal kadarkoli in kjerkoli. Faith, njegova mlajša sestrica.
"Noel" je kriknila in se pognala proti njemu. Ni se vpiral, ko ga je tesno objela.
"Kaj počneš tukaj?" Je dahnil, še vedno v sestrinem objemu.
"Očitno enako kot ti. Odplačujem svoje grehe" skomignila je in se vzravnala na mestu.
"Zakaj mi nisi povedal, da moja sestra prihaja?" Je rekel Archerju, ki je zdaj prišel za njo.
"Tako je bolj zabavno" je rekel in se razežal skozi zobe.
"Vseeno bi bilo lepo, da bi vedel" mu je odvrnil in spet objel sestro.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Hejla. Tukaj je nov del in upam da bo imel večji odziv v obliki komentarjev in lajkov kot prejšnji deli. Upam da ste uživali.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo mi je všeč! Res, komaj čakam nov del!!!!!!!!!!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
0
Moj odgovor:
Svetovalnica
KAJ BODO REKLI SOŠOLCI?
Zdravo! Obiskujem osnovno šolo in pred kratkim sem izgubila očeta. Od tega je zdaj že nekaj časa, moja mami pa je dobila lahko tako rečemo prijatelja oz. pač simpatijo.. zelo sem vesela za njo, sem ga tudi sama že spoznala in je zelo prijeten...
Zelo pa me skrbi kaj bodo rekli moji sošolci in prijatelji. Pač saj jim še ne bom takoj povedala ampak enkrat jim bom morala..
kako jim naj to sploh povem in kaj če se s tem ne bodo sprijaznili..???:slight_frown:
vesela, bom odgovora..:wink:
lp
Zelo pa me skrbi kaj bodo rekli moji sošolci in prijatelji. Pač saj jim še ne bom takoj povedala ampak enkrat jim bom morala..
kako jim naj to sploh povem in kaj če se s tem ne bodo sprijaznili..???:slight_frown:
vesela, bom odgovora..:wink:
lp
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(65)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(25)
Šport me na sploh ne zanima.
(38)






Pisalnica