22. Poglavje

Popoldne so mi spet vsi izrekli sožalje.
Skušala sem pozabiti na njo, saj so se ob njenem imenu pojavili grozni občutki in v meni je nastajala stiska.
Xav me je kakor vedno hotel pregledati. Odločno sem se mu uprla.

"Hej družba zakaj imate tako kisle obraze. Jutri je dekliščina. Malo veselja pa le lahko date." Sem bodrila dekleta, saj so bila čisto otožna.
"Veš Rose morda pa bi bilo bolje, da jo prestavimo, veliko bolje..." začne Tayrrin
"O to pa ne. Že enkrat ste prestavili poroko. Dajte no. Ne smejo vas uničiti negativni občutki. Pa še zabavno bo. Psst. Še Crystalino obleko želim razkazati."
Tayrrin se nasmehne.
"Se strinjam. Mislim da bo jutri in pojutrišnem še zelo zanimivo. No dekleta potem pa v akcijo." Karla jih je vse nagnala na delo. Mene so pustile samo. Vedele so, da imam delo, čeprav niso resnično razumele. Še vseeno so me pustile pri miru.

Dan se je prevesil v večer. Končala sem s pregledovanjem dokumantov.
Vse kar sem lahko iz tega izvedela je bilo, da se njuna prvotna hiša nahaja v Ameriki. Kar je pomenilo naslednje; 0 zaradi nekega razloga sta se preselila preden sem se rodila jaz.
Moj prvi korak je bil torej, da si ogledam njuno staro hišo. Sumila sem, da se tam skriva kakšen namig.
Naslov hiše je bil podan zraven, odprla sem svoj računalnik ter poguglala kateri kraj je to.
Presenečeno so se moje obrvi dvignile visoko v zrak. Hiša se je nahajala ne daleč stran. V Dneverju.
Česa vsega mi še nista zaupala.

Odločila sem se, da to storim takoj po poroki.

Danes sem spet pripravila večerjo. Vsi so jo hvalili, čeprav menim, da je bila to bela laž. Ne vem od kod imam tako izrazito intuicijo, vendar sem jo cenila. Ne dvomno mi je pomagala se znajti v kakšni težki situaciji.
No pravila mi je, da je to laž. Zaradi tega sem se počutila še slabše. Razumem, da mislijo dobro, ampak včasih je drugačna pot boljša.

Ravno ko smo pojedli testenine in omako je iz službe prišel Traece.
"Dober večer družba" nasmehnil se nam je. Pozdravili smo ga. Njegova avra je kazala črno rdeče, kar je pomenilo da se ga loteva utrujenost.
Ena izmed mojih lastnosti je bila tudi branje čustev s pomočjo avre.
Malce sem raziskala to področje ter prišla do nekih domnev.
Prvo je to, da imam del moči vsakega bratranca, tete in strica... to mi je jasno. Ampak za druge stvari pa nisem bila prepričana. V glavi se mi je utrnila ideja, da s tem ko je vsak izmed bratov bratov spoznal sorodno dušo, sem avtomatsko prevzela del njene moči, ki je malo spremenjena.
Dokaj logična razlaga. Zato lahko vidim neke vrste občutke, kakor jih vidita tudi Phee in Sky. Seveda če bi jo hotela uradno razložiti bi potrebovala dokaz, ki pa ni smel biti moja intuicija...

Traece je sedel za mizo zraven mene. Imeli smo določen sedežni red. Na eni strani Traece na drugi pa Vick. Pri tem sem se velikokrat počutila, kot ujetnica med tema dvema visokima gospodoma.

"Torej imaš že kakšne podatke o Emily." Sem dejala. Preveč me je zanimalo. Na kakršen koli način sem želela pomagati.
Začudeno me je pogledal. On še ni vedel, da sem jo poznala.

"Ona je bila moja sošolka in prijateljica. Poznala sem jo že dolgo časa..." nisem uspela nadaljevati. Zavedala sem se kakšno škodo sem storila. Spet sem se prepustila čustvom.

Vick me je pogledal z razumevajočim pogledom.

"Nisem vedel, da si jo poznala Rose. No veliko stvari še ne vemo. Sklepam lahko le, da za tem tiči savant. Vicktor mi je omenil, da bi bili umori lahko povezani, sam niti ne vem čemu naj verjamem. Danes so namreč ugrabili mlado dekle iz soseske, tako da imamo veliko dela... se bom pa potrudil, da bom delal na tem. Žal mi je."

"Vem. Vem pa tudi, da se boš potrudil. Ampak sama mislim, da bi morala tvoja prioriteta biti Diamond. Preveč dela si boš nakopal tik pred porodom."

"Oh. Ravno za to gre. Diamond je čisto iz sebe, če se potikam po hiši in ne vem kaj naj počnem. Verjemi, če bi le lahko bi bil pri njej."
Verjela sem mu. Zagotovo bi svoje prioritete uporabil za druge.

Moje razmišljanje je prekinila Tayrrin. "Hej Rose. Bi mi želela pomagati pri načrtovanju poroke. Nekaj malega moram še postoriti in potrebujem pomoč."
"Seveda. Takoj ti pomagam. Z veseljem ti ustrežem."

"Dobro, potem pa bi te prosila, če kar greva. Prej ko bova končali prej bova imeli prosto."
Vstala sem od mize ter stopila za Tayrrin v njeno sobo. Nikoli še nisem bila v njej.
Bila je velika, prostorna, udobna...
Na postelji je imela veliko okraskov iz papirja.
"Čemu si me potrebovala?" Vprašam.

"Oh saj ni nič takšnega. Menila sem, da bi mi rada pomagala pri okraševanju za dekliščino."

"Kaj! Mislim ja pomagala ti bom, samo ne razumem zakaj jaz"

"Ah daj no, ne boš zanikala da imaš oko za dizajn. Takoj sem opazila tvoj stil oblačenja..."

Res ima lastnost opazovanja, lahko bi bil celo njen dar, če ne bi imela svojega bolj dramatičnega.

Okraske sva odnesli zadaj na vrt kjer je imela že skoraj vse pripravljeno.
To bo najboljša dekliščina kadarkoli četudu je moja prva.

Okraševanje sva končali v dobri uri. Vmes sva se veliko pogovarjali in sedaj sem jo še bolj spoznala. Všeč mi je bila. Lahko bi mi bila kot sestra, čeprav pa sem najbolj povezana s Crystal. Z njo se dejansko razumem najbolje, nekdo mora biti pač tvoj najljubši.

Po opravljenem delu sem si prislužila dolgo prhanje nato pa sem odšla v posteljo. Od vsega sem bila zelo utrujeno, tako da sem takoj zaspala.

Za spremembo me niso mučile sanje. Z nikomer se nisem imela za pogovarjati.
Čeprav sem si želela videti Emily, poslovila bi se rada od nje.

Noč je bila precej krajša. Po dolgem času sem namreč imela odličen spanec.