4.
Z Arkom sedeva v njegov avto. Aston Martin Valkyrie, ki nosi ime Shadow. Kar pristoji mu, glede na to, da je siv, pa še vozi tako tiho...
Ark zapelje iz garaže in zapre vrata. Čeprav garaža stoji sredi ničesar - no sredi zapuščenih ulic, - se vi njej skriva neverjetno drago bogastvo. Vem, da je Ark bogat in bi si z lahkoto kupil še dvakrat toliko avtov, kot jih stoji v garaži, a ne morem si predstavljati kako bi živela brez Flavusa in Skia. Tako, da sem hvaležna za vsaka zaprta in zaklenjena vrata te garaže.
Zapeljeva se skozi prazne zapuščene ulice in Ark kmalu zavije na glavo cesto. Takrat se spomnim prejšnje noči. "Ne tu!" skoraj zavpijem in roka položim na armaturno ploščo. V rami me zakljuva. "Pojdi okoli. Prosim."
"Seveda, kraljica," se nasmehne in obrne. Jaz mu le pokažem jezik in se kujavo obrnem stran od njega in gledam skozi okno. Kako sovražim, ko mi reče kraljica. Saj sploh še nisem zmagala. In tako ali tako tudi ne bom. Tekmovala naj bi danes ob polnoči, s fantom, ki ga sovražim in prav tako ga sovraži tudi Ark.
Ark zapelje Shadow na parkirišče gostilne Never. Parkira kot, da bi bila to najlažja stvar na svetu. Hitro izstopi iz avta in se napoti do sopotnikovih vrat. Odpre jih in mi pomaga iz avta.
Ko stopiva gostilno tam ni skoraj nikogar. Le dve punci sedita za mizo ob oknu, pijeta kavo in se pogovarjata.
Midva zasedeva najino običajno mesto v kotu gostilne s čudovitim razgledom na travnik. Do naju stopi natakar oblečen v črn predpasnik z napisom Never. "Kaj bosta naročila?" naju vpraša z nasmeškom na obrazu. Tega natakarja poznam. Ime mu je Well. Čez teden včasih delam tu in tudi jaz imam doma enak črn predpasnik kot Well.
"Eno Colo prosim. In pizzo classic. Saige?" obrne se k meni. "Dve Coli," hitro dodam in Well se nasmehne. "Pizzo dobita čez kakšnih 15 minut. Po pijačo pa grem sedaj."
Well kmalu prinese pijačo. Zahvaliva se in nato odide. Kmalu začneva debato o gostilni. "Saj veš, da delam tu, ne?" ga vprašam čez čas. "Le kako ne bi vedel," se nasmehne, jaz pa se spomnim vseh večerov, ko sem mu pripovedovala o njej. "No tudi ti bi lahko začel delati tu. Veš zelo zabavno je. Pa tudi dela ni veliko. Vsake toliko pride kakšen prijeten obiskovalec in z njim lahko poklepetaš ter mu postreže. Res ni težk..." nenadoma zaključim in ga pogledam. "Ark..." rečem in z glavo pomignem proti vratom. Ozre se in tudi jaz se. Pri vratih stoji Krew, moj temkmec.

***
Hej!
Po dolgem času je tukaj 4. del zgodbe Črna kraljica. Hvala vsem, ki ste komentirali in stisnili like prejšnjim delom. To mi ogromno pomeni! Mogoče bo zgodba ostala malo na čakanju, saj nameravam napisati kratko ljubezensko zgodbo za valentinovo.
Hvala za vse!
Lexi