Večerja je trajala štiri ure.
Štiri mučne, dolge ure brez dihanja. Po Victoriinem mnenju naj bi v teh štirih uraj pojedla le en kos mesa ter kolaček. Kar precej grdo me je pogledala, ko je videla, da sem vzela rêpete porcije za "ta močne". Če sem lačna, bom jedla! In zadala mi je smrtonosni pogled, ko sem pojedla 13 kolačkov z dodatno smetano in se pozabila "lepo" obrisati na kotičkih ustnic. Seveda sem imela smetanove brke in je to princa odvernilo. Čudovito! Res je bil ogaben na pogled, tisti blond lasje, namazani s petdesetimi kilogrami gela za lase. Izgledalo je kot, da ga je polizala krava. Na glavi je imel tudi tiaro, ampak tako za fante, seveda. Gorje tistemu, ki si nadane tiaro za dame! Victoria bi ga elegantno pretepla. In rekla, da ni kriva za notranje krvavitve. Zato pa se (skoraj) vedno pazim, kaj ji rečem nazaj.
Kar naenkrat se je na večerji prikazala gospa Natalie. Saj veste, tista "čarovnica", ki se kar tako prikaže.
"Dober večer, grof Rayne." ga je z debelo našminkanimi usti pozdravila Natalie. Grof Rayne je vstal, za njim tudi njegov sin. Oba sta poljubila Nataliejino roko. Moje pa nista! Gnidi! (oprostite za moje grdo izražanje!)
Nato se je Natalie vsedla poleg Victorie. Pridušeno sta pričeli razpravljati o moji prehrani ter kilogramih. Itak sploh vesta ne, da tudi če sem princesa še ne pomeni, da se ne sekiram zaradi teže. Saj ne pravim da sem debela, v bistvu imam težo normalno, a... Victoria in Natalie (da ne govorim o ostalem grajskem osebju) pričakujeta težo, ki bo pokazala podhranjenost. Pa saj ne živimo več v starem veku, sedaj je nova doba, kjer si ljudje upajo pokazati odvečno maščobo ali izstopajoča rebra.
Tedaj pa me je nagovoril grof: "In, princesa Harper Gomez, kaj si mislite o mojem nadvse olikanem sinu?" Pogledal me je s pričakovanjem v očeh. "V redu je," sem mu brezbrižno odgovorila ter se nasmejala kar se da lepo, da bi naredila dober vtis. Grofov sin je zavil z očmi, pa sem mu rekla: "To je moje mnenje, imaš kaj proti?!" Miza je potihnila. Oči so se uperile vame. Postalo mi je nelagodno. Tedaj se mi je pred očmi prikazala mama. Smehljala se mi je. Šlo mi je na jok. V glavi sem čutila napetost in kar naenkrat sem vstala. Stala sem tam kakih deset sekund. Potem pa, kar naenkrat, sem padla na mrzla tla jedilnice. V podzavesti sem slišala Victoriin glas: "Harper, princese ne jokajo! Zadrži čustva!" V bistvu ne vem, kaj se je zgodilo potem. Samo zbudila sem se v moji spalnici.
Zraven mene ni bilo nikogar. Sama samcata sem ždela na postelji z baldahinom. Slišala sem kuhinjo, ki je odmevala po gradu. Kuharice so kuhale. Pogledala sem na uro. Bilo je jutro, šestnajst minut čez sedem. Odšla sem v kopalnnico, da bi si uredila obraz in zakrila te podočnjake, ker sem bila tako utrujena. Tedaj pa sem se ustrašila. Zelo zelo ustrašila. Na ogledalu je pisalo: Bela vrana
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Oprostite za moj dolg premor, potrebovala sem ga:sweat_smile:
Upam, da vam je tole všeč in da sem vam zadala malo napetosti:blush: Nevem še, kdaj pride nov del, oblubim pa, da ne boste čakali tedne:kissing_closed_eyes:
LY ALL SM:hugging::hugging:
Bellatrix:hibiscus: