Milesa ni že eno uro. Mislim... Kdo bi ga lahko klical? Starši? Soseda? Babica? Mogoče me to v normalnih okoliščinah ne bi motilo. A bila sva sredi pomembnega trenutka. Najinega trenutka. Res upam, da se čimprej vrne in me pomiri...

"Jenny! Doma sem!"
Končno je prišel!
"Kje si bil tako dolgo? Pa ja nisi šel v službo na nedeljo?"
"Ne, nisem bil v službi..."
" Kje pa? V trgovini? Na nedeljo so zaprte, kajne? Povej mi. Brez laži." Joj, res sem jezna. Kam je šel? In zakaj mi ne pove?
"Jennifer..." O ne. Po mojem polnem imenu me pokliče le, ko se pogovarjava o resnih stvareh. Ali pa ko ve, da se bom na polno razjezila.
"Ja?"
"Obljubi mi, da ne boš jezna." Hm...
"Okeeej, obljubim."

"Klicala me je... Joj, kako naj ti to povem? Okej, torej. Klicala me je Adeline. Njen oče je pristal v bolnici in je potrebovala pogovor..."
Sploh ga nisem več poslušala. Moje misli so se ustavile pri besedi Adeline. Klicala ga je Adeline. Njegova bivša. Njegova izjemno posesivna bivša. In on je bil pri njej? Celi dve uri. Kaj, če sta se poljubljala? Seksala? Urgghhh!
"...In nato sem odšel. Saj nisi jezna, kajne? Saj veš, da se med nama ne bo nič spremenilo?"
Niti pogledala gq nisem. Odšel je, brez da bi mi karkoli rekel, potem ko mi je pustil dotikati se njegovega telesa. Kako more?

"Jenny. Poglej me." Prijel me je za brado in me prisilil, da sem mu pogledala v oči. Komaj sem zadrževala solze. Nežno me je dvignil ter me položil na zakonsko posteljo. Previdno se je ulegel poleg mene in me nežno poljubil na ustnice.
"Jenny. Z Ady sva samo prijatelja. Nič drugega. Zaupaj mi. Na svetu ni boljše osebe kot si ti in osebe s katero bi si bolj želel deliti posteljo, kot s tabo." Tokrat ga le pogledam. Sem preveč trmasta? Premalo razumna? Mogoče pa sta z Adeline res samo prijatelja. In jaz imam najboljšega fanta na celem svetu.
"No, spočij se. Grem se oprhat in te pridem kasneje pogledat." Odide, a jaz nočem spati.

Smuknem iz postelje in se tiho odpravim k vratom kopalnice. Naslonim se nanje in neopazno z očmi poiščem Milesa. Ogledujem si njegovo popolno izklesano telo in nesramno lep obraz. Tako popoln je, ko njehovo telo prekriva voda. Ko kaplljice drsijo po njegovem čudovitem telesu. Takrat pa zaškripajo vrata. Miles se zdrzne, jaz pa se poskusim skriti. A prepozno. Opazil me je.
"Jenny? Si to ti?" Očitno ne morem lagati.
"Ja, jaz sem..."
"Pridi noter."
Noter? Še nikoli ga nisem videla zares golega. Ali mokrega. Previdno stopim v kopalnico in se usedem na rob kadi.
"Hmm, sori ker sem te gledala. Ampak nisem mogla spati. In oprosti, ker sem bila prej čudna. Samo res sem mislila, da se je kaj zgodilo med vama z Adeline."
"Sleci se."
"Kaj?"
"Mislim, da si me slišala. Pridruži se mi." Zakaj?
Previdno zložim svoja oblacila in se približam Milesu. Poškropi me z vodo in poljubi na nos. Tudi če bi želela pobegniti, ne bi mogla. Milesova sila me je vlekla vse bližje k njemu. Preprosto se ga ne morem nasititi. Tako vpliva na moje življenje. In jaz na njegovo.
"Jenny?"
"Hm, ja?"
"Nekaj te moram vprašati. In mislim, da ni boljšega tenutka kakor zdaj."
"Okeej. Vprašaj."
"Hhmm... Jenny, bi...?"
"Miles, resno?"

*b*Tole je že 3. del. Upam, da vas nisem razočarala in ne pozabite komentirati! Love you all!*b*