*modra*2. december-sobota*modra*

Ko sem se zbudila je bila ura že enajst. *i*Toliko je že ura*i* sem pomislila. Odvlekla sem se iz sobe v kuhinjo, kjer je mama govorila po telefonu: 2Če potrebuješ pomoč, kar povej. Ema in Jasmina lahko ostaneta tu, kolikor dolgo boš rabila....." je govorila mama. Pogledala sem jo s pogledom *i*Kaj se dogaja?*i* in ona mi je vrnila pogled *i*Počakaj malo.*i* "Ja, lahko mi smo cel vikend doma......Ok, seveda bom povedala,...... ja, adijo." je dejala mami in odložila telefon. "Ema in Jasmina bosta čez vikend prespali pri nas. Neka cev, jim pušča v stanovanju, in zdaj morajo premakniti vse pohištvo, da odkrijejo to cev, in....... eh, pozabi. Jana, bo prespala pri svoji mami, Ema in Jasmina pa bota pri nas. Tako ali tako si nameravala itti prespat k njima, pa bota onidve pri nas. V ponedeljek pa grete v Avstrijo, tako da bodo lahko popravili tisto cev. Si vesela?" me je vprašala mama. *i*Seveda, kaj pa si naj mislim?*i* pogled sem ji namenila. "Kdaj pa prideta?" sem vprašala. "Okoli dveh. Skupaj bomo jedli kosilo. Ti pa pojdi na podstrejše in uredi prostor za spanje." mi je rekla mami. Stekla sem po stopnicah v sobo, pograbila slušalke in telefon ter odšla na podstrešje. Tam je bila soba za goste, ki je nismo uporabili že,............................................................ tri leta? No saj je vseeno. Poiskala sem glasbo in se lotila dela. Koliko praha, se nabere v treh letih.
Po eni uri dela sem končala, in odšla nazaj v svojo sobo. Poiskala sem knjigo in jo začela brati, ko mi je v misli prišel spet tisti skrivnostni fant. *i*Dajmo Adela, spomni se, kje si ga že videla?*i* sem razmišljala. Moje misli je prekinila mama. "Ja, že prihajam." sem zaklicala dol. Pohitela sem po stopnicah, ko sem zagledala noro smešno podobo, mami je bila prekrita z moko. "Komu se zdi smešno, da pusti odprto moko narobe obrnjeno ležati na polici." je vprašala. "Meni se zdi smešno!" se je zadrla Brina, moja mlajša sestrica. "Prosim Adela, pojdi po moko." je dejala mama, in poiskala denar. Prikimala sem, in stekla v sobo, kjer sem se oblekla. Pohitela sem ven na sneg in v trgovino. Pograbila sem moko, plačala in odhitela domov.
Ko sem prišla domov, je mama že hitela s kosilom. "A nisi rekla, da prideta okoli dveh?" sem vprašala. "Ura je šele pol enih." sem dodala. "Ja, ampak Jani se nekam mudi, in ju bo samo odložila tukaj. Težave v službi ima." je odgovorila mama. "Aha, ok. Na moko." sem rekla. "Ja, hvala. Lahko pripraviš krožnike? Brina! Sem pridi." je zakričala mami. "Pospravi posodo iz pomivalca." je dejala mami. Tako smo v pol ure pripravile celo kosilo. "Prišli sta." je rekla Brina, medtem ko je sedela ob oknu. Stekla je do vrat in jih odprla. "Zdravo, ju bom kar odložila, mudi se mi." je rekla Jana, mama od Eme in Jasmine. "Zabavajta se. Hvala ti še enkrat Amelija." je dejala Jana in se odpeljala. "Uau, se ji pa res mudi. A rešuje svet prez zlobnimi samorogi?" je vprašala Brina. Zasmejale smo se. "Pridita notri. Adela vama bo pokazala, kje bota spali." je rekla mami in nas pospremila notri v hišo. Emi in Jasmini sem pomagala znositi kovčke na podstrešje. S sabo sta prinesli tudi prtljago za Avstrijo. "Vau, nisem vedela da imate tudi podstrešje."je rekla Jasmina. "Jap, tukaj v tej sobi bomo spale." sem rekla. "Ne boš spala v svoji sobi?" me je vprašala Ema. "Zakaj bi, če lahko spimo vse tri skupaj. Poleg tega smo danes taoo ali tako nameravale imeti "sleepover" in ker nemoremo tega naredit pri vaju, bomo pač pri meni. Imam nekaj dobrih filmov." sem rekla in izvlekla USB-ključek. "Punce, kosilo!" se je zaslišalo iz kuhinje. "No, to bomo uredile potem, najprej pa, kdo je lačen?" sem vprašala, nato smo stekle v pritličje. "Dober tek." je rekla Brnia, ki je že jedla riž. "Hvala enako. Isto, isto spet." sta rekli dvojčici. "No, kaj bi danes počeli? Bi šle ven, na sneg?" me je vprašala mami. "Vrjetno ja........" sem hotela povedati, v tistem pa je Brina prekinila, "Kakšno vprašanje je to? Seveda da gremo na sneg." je rekla. Vse ostale smo se zasmejale. "Vredu, vas potem odpeljem v park. V trgovino moram po nekaj nujnih stvari." je rekla mami. Prikimale smo. Po kosilu smo odšle v sobo za goste, kjer sta si dvojčici razpakirali torbi. Ko smo hotele nazaj dol, da se uredimo za park, me je Ema vprašala: "Kaj pa je tam, za tistimi vrati?" je pokazala na vrata. "V resnici sploh ne vem. Vrjetno je polno praha in nekaj starih škatel iz prejšnjega stanovanja." sem rekla. "Gremo?" naju je vprašala Jasmina. Prikimali sva. Brina se je že čisto uredila, in se je vmes dvakarat slekla, ker ji je bilo vroče. "A že gremo?" me je vprašala zdolgočaseno. "Nevem, vprašaj mami." in se je Brina spet slekla in odhitela iskat mami. "Tvoja sestrca je tako ljubka." je rekla Ema. "Ja, dokler ne spoznaš njene temne plati. Včasih izsiljuje, in izsiljuje in potem se joka pet minut, ker ne dobi tega, kar si želi, a čez deset minut že pozabi." sem rekla. "Ne pa ne, ni res." je rekla Brina. "Pa smo spet tam." sem rekla in pustila, da se mi punci smejita. Nato nas je mami zapeljala do parka. Takoj ko se je ustavila, je Brina skočila iz avta in stekla na sneg. "Adijo, vas pokličem ko bom končala." je dejala mami in se odpeljala. "Brina, počakaj nas." sem zaklicala, a je stekla na hrib, za sabo pa je vlekla sani. Ko je prišla na vrh, se je vsedla na njih in se spustila dol. "Ne, ta palica je boljša." "Pa če ti rečem, da ni." sta se slišala dva zelo otroška glasova. Pogledala sem in videla dve dvojčici, ki sta se prepirali o izbiri palice za svojega snežaka. "Punci dovolj je. Ta palica je boljša." je dejal glas, ki mije bil zelo znan. Pogledala sem čigav je bil. *i*Tisti fan.*i* sem pomislila. Bil je tisti fant, ki se ga nisem mogla spomniti. In dvojčici, ki sta se prej prepirali sta rekli: "Na čigavi strani si Filip? Na moji ali na Lisini?" je vprašala ena od dvojčic. "Na nobeni. Pridita gremo." je dejal ta skrivnostni fant *i*Ki mu je očitno ime Filip*i* in odšli so. Poiskala sem Emo in Jasmino, ter se začele kepati. "Adela, zebe me." je kar naenkrat začela tečnariti Brina. "Prav, Ema, Jasmina pridita gremo v kavarno. Brino *i*zelo*i* zebe." sem rekla in odšle smo potki naprej. Pri kavarni, je bil pes, nemški ovčar, in Brina, ker je pač drugi razred je seveda stekla k njemu in ga začela božati. "Kako si srčkan." mu je začela govoriti in komaj smo jo lahko odlepile od psa. V kavarni je bilo prijetno toplo. Vsedle smo se na kavč, ob oknu in naročile. Brina je *i*hotela*i* kakav, jaz in moji bff-jevki pa smo *i*želele*i* čaj. Naše naročilo je kar hitro prišlo, saj ni bilo veliko gostov. "Hvala." smo rekle vse naenkrat ko je natakar odšel. Kmalu zatem mi je zazvonil telefon, "Mami sporoča, da bo čez deset minut na parkirišču. Gremo?" sem rekla, in vstala. Ema in Jasmina, sta se še oblekli, Brina pa je spila do konca kakav. Ko smo hodile proti izhodu, sem se pogovarjala z Emo in Jasmino, in nisem opazila, da je bilo na tleh mokro od snega. Zdrsnilo mi je, pomislila sem, *i*tole bo bolelo*i* a nisem padla. Nasprotno. Tisti skrivnostni fant, ki sem ga videla že dvakrat v dveh dneh, me je ujel. Hitro sem se popravila, in rekla: "Hvala." "Ni za kaj. Ali nisi ti moja nova soseda?" me je vprašal. *i*Od tod mi je bil tako zelo znan.*i* sem pomislila. "Ja, zraven naše hiše. Pred enim tednom ste se preselili." sem rekla. Prikimal je. "No, oprosti, ampak mudi se nam, lepo da smo te spoznale. Hvala še enkrat da si ujel mojo nerodno prijateljico. Adijo." je rekla Jasmina, in odšle smo. Na poti v avto, me je Jasmina pogledala. "Kaj je bilo pa tole. Skrivnostni fant, se kar naenkrat pojavi, in te ujame. Od kod se je sploh vzel. Prej ga nisem videla." je dejala Jasmina. "Nevem, a nikomur ne povedati za mojo sramoto. Vsaj vem, da mu je ime Filip." sem rekla. Ema in Jasmina sta me vprašujeoče pogledali. "Kaj?! Zakaj mi nisi povedala? Kdaj si izvedela?" me je takoj začela spraševati Jasmina. "Prej, ko sta se sankali z Brino, sem opazila dve dvojčici, kako se prepirata, in potem je prišel in jima nekaj rekel, in ena od dvojčic mu je rekla Filip." sem rekla. "No, super o tem se bomo pogovorile, zvečer, ko bomo same." je rekla Ema. S tem je seveda mislila Brino. Ravno takarat je pripeljala mama. Vsedle smo se v avto, in se odpeljale domov.
Ko smo prispele domov, je bila ura že pol pet. Zunaj je postajalo vedno bolj temno. "Ali bi danes postavile smreko?" je vprašala mami. Vse smo prikimale. Poiskale smo božične okraske in smreko, ter se lotile dela. Občasno mi je Jasmina namenila *i*ne pozabi, kaj te čaka danes*i* pogled. Zraven smo poslušale božične pesmi. Ko smo končale, kar je trajalo vsaj tri ure, smo se uredile za spanje. V kopalnici, je naenkrat nastala takšna zmešnjava. Ob desetih, smo se poslovile od mami in odšle na podstrešje. "Torej, zdaj pa, kateri film?" je vprašala Ema. "Sestrica, mislim, da imamo še eno delo." me je pogledala Jasmina. "Kaj sploh želiš izvedeti?" sem jo vprašala. "No, kako dolgo že živi tukaj, na katero šolo hodi, a sta dvojčici njegovi sestri, koliko je star,...." je začela, a sem jo prekinila. "Prvo kot prvo, to jemlješ preveč resno. Sploh pa kako naj jaz vem vse te stvari, vse kar vem je, da mu je ime Filip in da živi že dva tedna tu. In to je to. Sploh pa me ne zanima, in da nebi naredila kakšne neumnosti Jasi. Poznam te. Zato prosim, da mi nehaš težiti s tem."sem ji rekla. "Punci, nehajta in se rajši odločita kateri film bi gledale" je Ema prekinila mučno tišino. "Sam doma." je rekla Jasmina. Nisem se prepirala o tem, ker mi je še kar šla Jasmina, in njeno upanje, da bo iz tega novega soseda in mene naredila neko ljubezen. Sploh nisem spremljala filma. *i*Jasi poznaš me, dobro veš, da že več let nisem imela simpe, in zdaj me hočeš spravit s tem čudaškim sosedom. Poznam ga komaj dva dneva.*i* sem pomislila. *i*Nič ne bo iz tega, vse prehitro vzameš za ljubezen.*i* sem hotela reči Jasmini, a bi se skregali, in to bi pomenilo več tednov ignoriranja, in tega ne smem narediti, pred enim tednom, ko bova ves čas skupaj. "Končno je konec. Gremo spat?" je vprašala Ema. Jaz in Jasmina sva prikimali. "Lahko noč." je rekla Jasmina. Nato sta se Ema in Jasmina zvili v svoji postelji, jaz pa v svojo spalno vrečo na tleh. Nekaj časa sem še razmišljala o današnjem dnevu in Jasminini "ljubezni na prvi pogled" teoriji nad mano. Že večkrat je bilo tako. Kadarkoli sem v preteklih letih govorila s kakšnim sošolcem. me je takoj začela spraševati o njem. Ta punca je pogledala preveč filmov o ljubezni na prvi pogled. *i*Nehaj si beliti glavo s tem*i* sem še pomilslila, in s temi besedami ujetimi v moje misli sem zaspala.
____________________________________________________________________________________________________

Ok, tole je bil drugi del, upam, da je uredu.
Hvala, da si prebral/a.
:kissing_heart::wave: