Pisalnica
-ponedeljek
Dragi dnevnik
ko sem se zbudila sem imela občutek, da se mi bo nekaj zgodilo. vstala sem in šla pojesti zajterk, po zajterku sem šla v šolo. nič posebnega samo skupaj z Bijanko sva hodili in se pogovarjali. ko sva prišli v šolo sva sae usedli in pred začetkom pouka je v razred prišel Tom. zdelo se mi je čudno saj hodi na drugo šolo. potem je učiteljica povedala, da je naš nov sošolec. med odmorom sem ga vprašala zakaj se je premestil na drugo šolo saj je tam imel res dober učni sistem. povedal mi je da tudi, če je bila šola nevem kako dobra bi raje bil s svojim najbiljšim prijateljem. nekako se mi je zdelo dobro saj sem se s Tomom res dobro razumela. med kosilom sta Ben in Tom se usedla zraven naju. pogovarjali smo se in potem se šli družit malo pred šolo. Benme je vprašal, če bi se kasneje družila. rekla sem, da lahko ko smo šli domov smo se odločili, da se bomo tudi jutri družili. kasneje sva se z Benom dobila, šla sva na sprehot s Palčkom. res sem se zabavala saj sva že pozabila na dogotke iz prejšnjih dni. šla sva v moj najljubši bar saj tam so imelio res najboljše soke in še na skatepark je bil razgled. spomnila sem se, da bi lahko šla po mojo rolko domov in še Palčka bi lahko sproti peljala. Ben me je prosil, če bi lahko tudi on poskusil. rekla sem, da bo lahko saj imam vsaj tri rolke doma. ko sem jih vzela sva nšla nazaj pokazala sem mu kako naj se drži. potem sem se spustila in uživala. Ben je nekajkrat poskusil in padel (še sreča, da je imel ščitnike). kar hitro je nehal saj to se mu je zdelo, da ni za njega. potem sva šla naprej jaz sem namesto, da bi hodila sem se raje vozila z rolko. ustavila sva se v parku kjer sva se usedla in se pogovarjala (nevem zakaj se čes cel dan samo pogovarjam z ljudmi). Ben je zagledal sladoled vprašal me je če ga bom. seved sem rekla "ja" vstal je in šel po dva sladoleda. za njega čokoladnega s oreščki zame pa gozdne sadeže s malo sadjem posutim čes. ko sva pojedla sva šla naprej. šla sva mimo knjigarne opazila sem izvod neke knjige, ki sem si jo res močno želela. bila je v Angleščini ampak me ni motilo. ustavila sva se da sem si jo kupila. počasi sva šla nazaj saj nisva vedela kaj bi lahko še počela. med tem ko sem se vozila z rolko nisem opazila razpoke na pločniku. zaneslo me je in takrat se je zgodilo... no se vidiva jutri.
upam, da ti je bila zgodba všeč.
lp boby
Dragi dnevnik
ko sem se zbudila sem imela občutek, da se mi bo nekaj zgodilo. vstala sem in šla pojesti zajterk, po zajterku sem šla v šolo. nič posebnega samo skupaj z Bijanko sva hodili in se pogovarjali. ko sva prišli v šolo sva sae usedli in pred začetkom pouka je v razred prišel Tom. zdelo se mi je čudno saj hodi na drugo šolo. potem je učiteljica povedala, da je naš nov sošolec. med odmorom sem ga vprašala zakaj se je premestil na drugo šolo saj je tam imel res dober učni sistem. povedal mi je da tudi, če je bila šola nevem kako dobra bi raje bil s svojim najbiljšim prijateljem. nekako se mi je zdelo dobro saj sem se s Tomom res dobro razumela. med kosilom sta Ben in Tom se usedla zraven naju. pogovarjali smo se in potem se šli družit malo pred šolo. Benme je vprašal, če bi se kasneje družila. rekla sem, da lahko ko smo šli domov smo se odločili, da se bomo tudi jutri družili. kasneje sva se z Benom dobila, šla sva na sprehot s Palčkom. res sem se zabavala saj sva že pozabila na dogotke iz prejšnjih dni. šla sva v moj najljubši bar saj tam so imelio res najboljše soke in še na skatepark je bil razgled. spomnila sem se, da bi lahko šla po mojo rolko domov in še Palčka bi lahko sproti peljala. Ben me je prosil, če bi lahko tudi on poskusil. rekla sem, da bo lahko saj imam vsaj tri rolke doma. ko sem jih vzela sva nšla nazaj pokazala sem mu kako naj se drži. potem sem se spustila in uživala. Ben je nekajkrat poskusil in padel (še sreča, da je imel ščitnike). kar hitro je nehal saj to se mu je zdelo, da ni za njega. potem sva šla naprej jaz sem namesto, da bi hodila sem se raje vozila z rolko. ustavila sva se v parku kjer sva se usedla in se pogovarjala (nevem zakaj se čes cel dan samo pogovarjam z ljudmi). Ben je zagledal sladoled vprašal me je če ga bom. seved sem rekla "ja" vstal je in šel po dva sladoleda. za njega čokoladnega s oreščki zame pa gozdne sadeže s malo sadjem posutim čes. ko sva pojedla sva šla naprej. šla sva mimo knjigarne opazila sem izvod neke knjige, ki sem si jo res močno želela. bila je v Angleščini ampak me ni motilo. ustavila sva se da sem si jo kupila. počasi sva šla nazaj saj nisva vedela kaj bi lahko še počela. med tem ko sem se vozila z rolko nisem opazila razpoke na pločniku. zaneslo me je in takrat se je zgodilo... no se vidiva jutri.
upam, da ti je bila zgodba všeč.
lp boby
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
TUDI JAZ ZAHTEVAM NOV DEL!!!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:heart::heart::heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ZAHTEVAM NOV DELLLLLLLLLLLLLLLLLLLL
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
