Pisalnica
-sreda
Dragi dnevnik
Po včerajšnji novici glede Sike sem se odločila, da bom vse probala pozabiti. Hočem pustiti preteklost za sabo. Malo sem razmišljala kako naj bi to naredila ampak potem sem se spomnila, da bi lahko začela od začetka. Kot, da se še nisem preselila in da bo danes moj prvi dan na šoli. Mami sem povedala za mojo zamisel in se ji je zdela dobra ideja saj ve kaj se mi je zgodilo v teh dneh. Sporočila je mojim učiteljicam saj ni hotla, da bi me zaradi tega poslale h ravnateljici. Ko sem se odpravila v šolo sem bila bolj vesela saj sem mislila kot, da je res moj prvi šolski dan. Malo so se mi smilili Tom, Bijanka in Ben saj njim nisem nič rekla glede tega. Z Benom sva se že včeraj zmenila, da bom šla sama v šolo. V šoli me je učiteljica pričakala pred razredo saj me je morala vprašati zakaj hočem to narediti. Povedala sem ji samo to da od kar sem na tej šoli nimam niti enega dneva mirnega in srečnega saj se mi zmeraj nekaj zgodi saj zato bi rada začela od zaetka. Razumela je in me pospremila v razred na srečo ni zahtevala, da se predstavim. Posedla me je zraven Tineta in Karoline. Oba sta prijazna samo nikoli se nisem ravno družila z njima. Karolina je spadala med bolj pametne in bolj osamljene punce zato sem se odločila, da se bom probala z njo družiti. Tine je pa spadalj med bolj popularne fante in je maral bolj punce kot so Alex in njene prijateljice. Ben me je gledal kot, da sem res nova in da sem nekaj posebnega. Čez nekaj časa sem dobila listek "Ali si bolje? Zakaj se mi zdi kot, da si jezna name?" Na drugo stran sem napisala "Oprosti samo hotela sem, da bi začela od začetka saj sem imela od kar sem tukaj same slabe dni (ne takrat ko sva hodila). Zato je zame to nekako prvi dan" Pogledal me je in mi pokazal, da je vse vredu. Po pouku me je Ben spet vprašal ali bi bila njegova punca. Odgovorila sem da lahko. Bijanki je Ben vse povedal in zato je tudi Bijanka naredila spet kot, da se ne poznava. Pri kosilu sem se vsedla zraven Karoline, Bijanka je kasneje prišla in naju vprašala, če bi se lahko sem vsedla. Odgovorili sva da lahko, pogovarjale smo se res dolgo saj Karolina naju ni še ravno dobro poznala in tudi jaz nisem nobene dobro poznala. Potem sem morala domov saj mi je mami rekla naj takoj pridem domov saj noče, da bi se mi spet kaj slabega zgodilo. Doma sem napisala domačo nalogo in šla brati knjigo. Potem sem šla samo še spat saj zamanoje bil res dolg dan. Se vidiva jutri.
Upam, da ti je bil del všeč.
lp boby
Dragi dnevnik
Po včerajšnji novici glede Sike sem se odločila, da bom vse probala pozabiti. Hočem pustiti preteklost za sabo. Malo sem razmišljala kako naj bi to naredila ampak potem sem se spomnila, da bi lahko začela od začetka. Kot, da se še nisem preselila in da bo danes moj prvi dan na šoli. Mami sem povedala za mojo zamisel in se ji je zdela dobra ideja saj ve kaj se mi je zgodilo v teh dneh. Sporočila je mojim učiteljicam saj ni hotla, da bi me zaradi tega poslale h ravnateljici. Ko sem se odpravila v šolo sem bila bolj vesela saj sem mislila kot, da je res moj prvi šolski dan. Malo so se mi smilili Tom, Bijanka in Ben saj njim nisem nič rekla glede tega. Z Benom sva se že včeraj zmenila, da bom šla sama v šolo. V šoli me je učiteljica pričakala pred razredo saj me je morala vprašati zakaj hočem to narediti. Povedala sem ji samo to da od kar sem na tej šoli nimam niti enega dneva mirnega in srečnega saj se mi zmeraj nekaj zgodi saj zato bi rada začela od zaetka. Razumela je in me pospremila v razred na srečo ni zahtevala, da se predstavim. Posedla me je zraven Tineta in Karoline. Oba sta prijazna samo nikoli se nisem ravno družila z njima. Karolina je spadala med bolj pametne in bolj osamljene punce zato sem se odločila, da se bom probala z njo družiti. Tine je pa spadalj med bolj popularne fante in je maral bolj punce kot so Alex in njene prijateljice. Ben me je gledal kot, da sem res nova in da sem nekaj posebnega. Čez nekaj časa sem dobila listek "Ali si bolje? Zakaj se mi zdi kot, da si jezna name?" Na drugo stran sem napisala "Oprosti samo hotela sem, da bi začela od začetka saj sem imela od kar sem tukaj same slabe dni (ne takrat ko sva hodila). Zato je zame to nekako prvi dan" Pogledal me je in mi pokazal, da je vse vredu. Po pouku me je Ben spet vprašal ali bi bila njegova punca. Odgovorila sem da lahko. Bijanki je Ben vse povedal in zato je tudi Bijanka naredila spet kot, da se ne poznava. Pri kosilu sem se vsedla zraven Karoline, Bijanka je kasneje prišla in naju vprašala, če bi se lahko sem vsedla. Odgovorili sva da lahko, pogovarjale smo se res dolgo saj Karolina naju ni še ravno dobro poznala in tudi jaz nisem nobene dobro poznala. Potem sem morala domov saj mi je mami rekla naj takoj pridem domov saj noče, da bi se mi spet kaj slabega zgodilo. Doma sem napisala domačo nalogo in šla brati knjigo. Potem sem šla samo še spat saj zamanoje bil res dolg dan. Se vidiva jutri.
Upam, da ti je bil del všeč.
lp boby
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
