Na srečo pripelje avtobus. Hitro se usedem na najbljižji sedež in se zastrmim skozi okno. Razmišljam. Kaj je narobe z mano? Kaj naj naredim, da bom lepša? Bolj priljubljena? Vse nosijo maskare in si med odmori na vecejih popravljajo make-up. Kaj jaz delam ta cas? Poskušam izginiti od tam, medtem ko one hočejo biti v srediscu pozornosti, se jaz hocem skriti pred pogledi drugih. Nenadoma zacutim dotik. Larisa. "Glej, nočem bit nesramna, ampak danes bo tukaj sedela Valeria. Tako da bo bolje, da se cimprej poberes." Ojej, samo opravimo s to zadevo. Valeria je zlobna carovnica in mi vsi smo njeni pidložniki, itak. Hitro se prerinem do zadnjih sedezev in se spretno izmikam pogledom. Usedem se na sedez na katerem je prej sedela Valeria in takoj zacutim nekaj lepljivega na svojih hlacah! Neeee, pasta! Ja, Valeria je taka zloba, gnida...Urrrgghhh!!!! Zmesalo se mi bo! Zakaj se spravlja ravno name? Na najbolj nedolzno zgubo, ki jo itak nihce ne mara? Komaj zadrzujem jok, ti se v 8. razredu ne spodobi! Zraven mene se usede fant mojih let in noro cudovit.... Ojoj, kaj vendar govorim! Bolje, da cimprej neham sanjariti verjetno me niti pogledal ne bo.... "Em... Kaj pa imas to na hlacah? Potrebujes robček?", prijazno vpraša. In jaz zacnem jecljati! "Um.. No jaz, em, vbistvu je to zobna pasta... Robec, lahko?" Nasmehne se mi in mi poda nekaj kar spominja na papir. Pravi, da mu je ime Nik in je nov na naši šoli! Tole bo se zanimivo, pa ceprav sem jaz Zoja, zguba!
*b*Hope you like it*b*