*i**b*poglavje 6./Končno dobimo moči......(2)*b**i*
*i**modra*5.9.-petek*modra**i*

Na vrsti je bila June. »June, bi prosim zapela nekaj?« je rekla učiteljica. June je začela prepevati z lepim glasom. Roža, ki je sedela na učiteljičini mizi se je dvignila in začela zibati v lepem napevu. »Super. V svojem opisu nisi napisala da bi igrala kakšen inštrument?« je vprašala učiteljica. »Nikoli nisem igrala nobenega.« je rekla June. Nato je učiteljica pričarala klavir, kitaro in violončelo. »Zaigraj.« je rekla učiteljica. June se je prestrašeno sedla za klavir, in kar naenkrat so njeni prsti začeli plesati po tipkah. Igrala je del iz Labodjega jezera. Nato je zraven nje začela igrati kitara in nato še violončelo. »June, tvoja moč je *b*glasba.*b* Imaš lep glas, igrati znaš na vse inštrumente, in rekla si da nikoli nisi niti poskusila igrati na nobeno glasbilo.« je bila cela vesela učiteljica Wood. »Margo, pridi sem.« je rekla učiteljica. Margo je stopila do nje, in učiteljica je pričarala uvelo rožo. »Poskusi jo spraviti v boljšo voljo.« je rekla učiteljica Wood. Margo je prijela rastlino v roke, in jo začela gledati. »Pravi da nujno potrebuje vodo.« je rekla Margo. »In pravi tudi, da, d-d-da je nekdo zbežal.« je tiho dejala Margo. Učiteljica jo je začudeno pogledala. »Kaj misliš s tem?« je vprašala učiteljica. »Nekdo je pobegnil, iz grajske ječe.« je po kratkem premoru rekla Margo. »Vredu, o tem se bomo pogovorili kasneje, zdaj moremo nadaljevati z testiranjem. Margo, dobila si moč *b*rastlin. Lahko jih nadziraš, lahko sočustvuješ z njimi in lahko se pogovarjaš z njimi.*b*« je rekla učiteljica in v tistem je zazvonilo. »Čez deset minut pridite nazaj.« je rekla učiteljica Wood. »Ampak gospa, zdaj imamo jezdenje zmajev.« je rekla April. »Vam niso sporočili?« je vprašala učiteljica. »Očitno ne. Sodelavka Hoops, je ponoči zbolela, in ni nadomestka. Tako ali tako pa zunaj dežuje in ne morete nikamor.« je rekla učiteljica in odšla v zbornico.

»To je tako kul. Pogovarjaš se z rastlinami.« je dahnila April, takoj ko je učiteljica odšla. »Lessie, pridi sem.« je rekla Amaris in me povlekla v kot učilnice. »Si slišala to kar je rekla Margo?« je vprašala. »Ja. Torej le niso bile samo sanje.« sem ji odgovorila. »Mislim da bi morala to povedati ravnateljici.« je rekla Amaris. »Ampak, kaj če me bo zato vrgla iz šole, ker bo mislila da imam prste vmes.« sem rekla. »Ampak samo povej ji da si sanjala nekaj takega. Dolgo ne boš mogla skrivati.« je rekla Amaris. »Prav, ampak z mano boš šla.« sem rekla in pokazala najprej nase, in nato nanjo. Nato je prišla učiteljica. »Tudi vajina testa sem pogledala.« je rekla učiteljica in se smehljaje obrnila proti nama.

»Sedaj pa nadaljujmo z našimi močmi. Ostanejo nam še tri učenke. Naprej pridi Marie.« je rekla učiteljica in izpod mize povlekla kletko. V njej je bil majhen zajček. Učiteljica Wood je odprla kletko is spustila zajčka v svoje roke, nato pa ga je predala Marie. »Pravi, da mu je ime Kepica.« je rekla Marie. »In koliko je star?« je vprašala učiteljica ki se je naslanjala na svojo mizo. »Star je tri leta.« je še rekla Marie. »Ja, se čisto strinjam, to vreme je grozno.« je še dodala Marie, in se zazrla skozi okno. »Tako se mi je zdelo. Marie, tvoja moč je *b*govorjenje in sočustvovanje z živalmi.*b*« je rekla učiteljica, in vzela zajčka iz rok Marie. »Amaris, tudi tvoj test sem pregledala.« je rekla učiteljica, medtem ko je pospravljala zajčka nazaj v kletko. »Poglej v nebo, in mi povej, kaj ti govorijo zvezde.« je rekla učiteljica. »Ampak če so oblaki.« je rekla Amaris. »Nič zato. Samo prisluhni zvezdam.« je rekla učiteljica in Amaris se je zastrmela v nebo. »Pravijo mi, da imam lepe lase.« je po trenutku tišine rekla Amaris. »Zahvali se jim.« je rekla učiteljica. »Hvala.« je odgovorila Amaris. »Tvoje moči so moči *b*noči. V temi boš našla stikalo luči, videla boš vsako podrobnost in zvezde te bodo vedno vodile, tudi podnevi če jih boš le rabila.«*b* je rekla učiteljica Wood. »Alessia, zdaj pa si na vrsti ti.« je rekla učiteljica, ter me poklicala k sebi.

»Nisem prepričana katero moč bi ti predpisala, ampak dve prav izstopata.« je rekla učiteljica Wood, in od daleč nalila kozarec vode. »Po vsem tem kar se je zgodilo na tistem izletu-učiteljica Hoops mi je razložila, obstajata samo dve možnosti.« je rekla učiteljica in postavila kozarec vode pred mene. »Poskusi nekaj narediti z to vodo.« je rekla učiteljica in se odmaknila dva koraka nazaj. Zastrmela sem se v kozarec vode, in si predstavljala da je voda zamrznjena. Naenkrat se je voda dvignila iz kozarca, in se v zraku spremenila v led. Nato sem ga spremenila nazaj v tekočo obliko, in vodo spravila v kozarec. Nato se je voda v kozarcu čisto zamrznila. Okoli mene so tla čisto zaledenela. »Dovolj bo Alessia.« je hitro rekla učiteljica Wood. Takoj ko sem odmaknila pogled od kozarca z vodo, so se tla odmrznila. »Tvoja moč mi še vedno ni jasna. Na momente bi lahko bila *b*vodna moč, na druge pa ledena.«*b* je zamišljeno rekla učiteljica. »Najbrž ti bom morala pripisati obe moči.« je rekla učiteljica, pograbila kuli in nekaj napisala v zvezek. »Čez nekaj minut bo zvonilo, zato bi vas prosila, da pazite na svoje moči. Nekateri vam jo lahko ukradejo, in prosim da kadar greste ven iz območja šole, si nataknete diademe oziroma značke.« je rekla učiteljica in začarala da so se mize postavile nazaj na svoja mesta. Zunaj je še vedno deževalo. Zazrla sem se v svoje roke. Na levi roki se je pojavilo znamenje valov, ki se je spremenilo v znamenje snežinke. Nato je zvonilo za kosilo.

»Končno imam moči!« je bila vesela April. »Ja, ampak pazi, res nočem da me spremeniš v pepel.« je rekel Jack. »In Amaris kaj si videla v zvezdah?« sem vprašala Amaris. »Videla sem April, ki nas bo vse spremenila v pepel zaradi njenih moči.« se je pošalila Amaris. »Ha, kako smešno. Zgodilo se je namreč, da si ti prav na vrhu mojega seznama spreminjanja ljudi v pepel.« je rekla April, in se zasmejala. Za kosilo je bila riba, in po navadi bi jo z veseljem pojedla, sedaj pa se mi je gabilo. Na levi roki me je zaščemelo. Pogledala sem jo, in znamenje snežinke se mi je spremenilo v valove. »Kaj ti pa je?« je vprašal Will, ko je videl da še nisem začela jesti. »Najbrž ima to nekaj opraviti z njenimi močmi.« je rekla Amaris. »Glede na to da ima vodne moči, in da so ribe iz vode, jih ne more jesti, saj so ji kot prijateljice.« je rekla Amaris in ob zadnji besedi naredila zračne narekovaje. »Ja, mislim da bo res tako.« sem rekla, in odrinila krožnik.

Po kosilu sva z Amaris odšli v ravnateljičin kabinet, da bi ji povedali za moje sanje. »Naprej.« je rekel ženski glas, ko je Amaris potrkala. »Zdravo Alessia, Amaris.« je rekla ravnateljica in pričarala še dodatni stol. Amaris in jaz sva se usedli in začela sem pripovedovati o svojih sanjah. »To je resna zadeva. In mislim, potem se je to tudi uresničilo.« je rekla ravnateljica in iz predala povlekla škatlo čokoladic. »Postrezita si.« je rekla ravnateljica. »Če boš sanjala še kaj podobnega mi povej in to čimprej.« je še rekla. Z Amaris sva počasi žvečili vsaka svojo čokoladico, ko je učiteljičin maček skočil na moje noge. »Še kaj kar se je zgodilo?« je vprašala ravnateljica. »Ne, danes smo dobili svoje moči.« je rekla Amaris. »O, lepo. In kateri moči sta dobili?« je vprašala ravnateljica. »Amaris je dobila moč noči, jaz pa niti ne vem.« sem rekla. Ko je ravnateljica čudno pogledala sem nadaljevala. »Menjuje se mi. Včasih imam moč vode, včasih pa moč ledu.« sem dejala. »Oh, zanimivo, zanimivo. Koliko je že ura. Počasi bom morala iti.« je rekla ravnateljica, pospravila čokoladici, in poklicala mucka. »Če boš še sanjala kaj, mi takoj pridi povedati.« je rekla ravnateljica, se poslovila, in odšla. »Se je tudi tebi zdela čudna?« me je vprašala Amaris. »Ja, zelo.« sem rekla in se vstala. »Pridi greva.«
Odšli sva v našo sobo, in tam našli punce, ki so pele karaoke. »Motiva zabavo?« je vprašala Amaris. »Niti ne. Nalogo smo že naredile, zato smo se odločile, da se malo pozabavamo.« je rekla April, in skočila na svojo posteljo. »Pridi, greva v knjižnico.« je rekla Amaris, in pograbila svojo torbo iz tal. V knjižnici sva naredili domačo nalogo, ko je zopet začelo bliskati in grmeti. »To vreme me bo spravilo ob živce.« sva slišali govoriti učenko iz dela za samoroge. »Zakaj ne more biti vsaj en dan sonce? Verjetno so zopet krivi tisti zmajski ljudje.« je rekla druga učenka. »Najbrž res.« je rekla prva, in nato sta glasova odplavala stran. »Samorogi in njihovi lastniki. Phf. Naduteži.« sva slišali dve drugi učenki kako se pogovarjata. »Si končala z nalogo?« sem vprašala Amaris. »Ja. Greva do zmajev. Že cel dan nisem videla Nebulosse.« je rekla Amaris, ter začela pospravljati svoje kulije v peresnico. Pred vrati šole sva se ustavili, da bi si nadeli kapuce. Nato sva počasi odšli do hlevov na zadnji strani šole.

V hlevu je bilo zelo mrzlo. »Hej Amethyst, zakaj je tako mrzlo tukaj?« sem vprašala svojega zmaja. »Hlevov nikoli ne ogrevajo.« je rekel Amethyst in se vstal da bi si pretegnil noge. »Pa saj ni tako hudo. Če dobiš srečo, in je tvoj boks zraven ognjenih zmajev, je kar toplo.« je pojasnil Amethyst. »No, ampak tukaj blizu tebe ni nobenega.« sem dejala. »Jaz sem kristalni zmaj, oziroma ledeni zmaj. Seveda me ne zebe.« se je pohvalil zmaj. Iz svoje torbe sem povlekla šal, in mu ovila okoli vratu. »Če zboliš, ne bova mogla leteti naslednjih nekaj dni.« sem ga okarala. »Ja, ja.« je rekel Amethyst in se zleknil v krog.
Z Amaris sva po kakšni uri in pol odšli nazaj v šolo. »Cela sem premočena.« je rekla Amaris, ko sva prestopili prag šolskih vrat. »Počakaj.« sem rekla, in se postavila pred njo. Roke sem usmerila proti njenim oblačilom, in pomislila na to kako gredo kapljice vode iz njenih oblačil. Čez deset sekund so bile najine uniforme ponovno suhe. »Uspelo ti je.« je rekla Amaris. »Ja, najbrž res.« sem rekla in pogledala svojo levico. Znamenje snežinke se je spremenilo v znamenje valov. Hitro sva odhiteli v našo sobo, in se preoblekli v pižame. Čez pol ure je bila večerja.
»Če bo spet neka morska hrana za jest, bom cel dan stradala.« sem se pritožila, medtem ko smo čakali v vrsti za večerjo. Na srečo ni bilo morske hrane ampak so bili topli sendviči. Po večerji smo imeli še tri ure časa za prosto delo, potem pa eno uro da se uredimo za spanje. V naši sobi, je April vadila svoje ognjene moči, in moral si paziti, da ni kakšen plamen skočil nate.

Tri ure so hitro minile, in bila je že ura pol deset. Dvojčici in April ter June so se urejale, medtem ko sva z Amaris gledali skozi okno. V daljavi, se je na nekaj minut zabliskalo, in slišalo se je oddaljeno grmenje. »Zvezde so rekle dobro jutro.« je rekla Amaris in pogledala v nebo. Med oblaki, se je tu in tam videla kakšna zvezdica. Bila sem tako utrujena, da sem komaj držala odprte oči, zato sem kar hitro odšla spat.
.
.
.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

*b*A/N: Drugi del je hitro tukaj, ker sem že prej vse napisla. Upam da vam je všeč.
K.*b* :kissing_heart::popcorn: