poglavje 10./Varuhi
28.10.ponedeljek

To jutro sem se zbudila naspana. Tako lepo je bilo končno spati brez nočnih mor, samo tema. Nič drugega. Pogledala sem po sobi, in ugotovila, da so vse postelje bile že prazne. "Odšle so že na zajtrk." je rekla June, ki je ravno prihajala iz kopalnice. Hitro sem vstala in odšla v kopalnico, da bi se uredila. Oblekla sem uniformo, obula čevlje in si spela lase v figo. Nato sva z June stekli po stopnicah navzdol, na zajtrk.

Vsi so že jedli ko sva prišli. "Danes imamo vsi skupaj uro moči." je rekel Edward, medtem ko sem si vlivala mleko na svoje kosmiče. "Jaz mislim, da mora iti najprej mleko, nato kosmiči." je dejala April in si v skledoz mlekom nasula kosmičev. "Ne, prav je da daš najprej kosmiče, in potem mleko." sem ji odgovorila. Amaris je stopila na mojo stran, in preden bi se začele prepirati kaj gre najprej nas je June utišala.

Prvo uro smo imeli moči, zato smo takoj po zajtrku odšli v četrto nadstropje, do učilnice. Učiteljica Wood je prišla nekaj minut za nami. Ko smo vstopili, so že vse mize in stoli izginili. Na tabli se je narisal naslov: Varuhi. "Danes, bomo priklicali svoje varuhe." je rekla učiteljica Wood, in se postavila na sredino učilnice. Ostali smo se postavili v pol krog okoli nje in jo gledali. Iztegnila je roko, jo podržala tako kot da želi, da jo nekdo povleče navzgor in izrekla te besede: "Custos, voco te ad me!" Nenadoma se je iz zraka pojavila zlata svetloba. Iz nje se je oblikovala veverica, ki je stekla okoli učiteljice, ter ji na koncu pristala na rami. "To, je moj varuh. Je veverica, ki predstavlja inteligenco." je rekla učiteljica in poboala veverico za ušesi. "Ko, prvič prikličete svojega varuha, dobite njegove sposobnosti. Jaz sem dobila sposobnost hitrega in gibčnega premikanja." je dejala učiteljica. Dotaknila se je veverice na glavo, in ta se je spremenila v zlat prah. "No, sedaj pa še vi poiskusite."

Ni bilo tako lahko, kot je učiteljica to prikazala. Meni se ni še nobena žival prikazala. Občasno je prišla srebrna barva, malo krožila okoli mene, nato pa je izginila. "Postavimo se v krog, in vsak bo poiskusil posamezno." je dejala učiteljica petnajst minut pred koncem ure. Postavili smo se v krog, in najprej je bila na vrsti Margo. Rbila je nekaj poiskusov, a uspelo ji je priklicati jelena. Ko se ga je dotaknila, je ta izginil v prahu bronaste barve, ter se zlil v Margoino telo. Marie je priklicala konja, Edward netopirja, Will psa, ki je izgledal kot zlati prinašalec. Nato sem bila na vrsti jaz. Iztegnila sem roko, in povedala besede. Pojavila se je srebrna svetloba, ki se je kaj kmalu spremenila v mačko. Ta je pritekla do mene, ter se mi začela zabijati v nogo. Zamijavkala je, nato pa skočila na mojo ramo. Še enkrat je zamijavkala in se spremenila v srebrn prah. Naenkrat sem na koži začutila topel občutek. Prah je pronical skozi mojo kožo v mojo notranjost. Naenkrat sem začela slišati vsak mali šum, ki ga je kdo povzročil. "Alessia, tebe si je izbrala mačka. Dobila si njen občutek sluha in boljši vid. Postala boš tišja, in bolj elegantno se boš premikala. V temi boš videla vsako bitje." je dejala učiteljica, tako kot pri vseh ostalih, mi je povedala kakšne sposobnosti sem dobila od svojega varuha. Nato je bila Amaris. Priklicala je volka. Jack je priklical sovo, Sebastian pa vidro. June je dobila laboda in April je priklicala lisico. "Naslednjič ko imamo, bomo povedali o vseh nalogah ki jih lahko date svojim varuhom." je še rekla učiteljica, ravno v trenutku ko je zvonilo.

Naslednjo uro smo imeli higieno zmajev. Zadnjih nekaj tednov smo se ubadali z kremplji. Danes smo morali povedati razliko med pravilno oskrbljenimi in nepravilno. Po tej uri smo imeli malico. Odšli bi ven, a je zunaj deževalo. Že spet. Zato smo se usedli kar v jedilnico in tam pojedli sendviče.

Tretjo uro smo imeli rastlinoslovje. Poskrbeli smo za rože, ki so rastle še naprej, če jih nisi pravilno odrezal. Iz tega smo dobili tudi oceno. Nato smo imeli zmajouk. Prejšnji teden smo začeli jemati rep. "Danes bomo povedali razliko med strupenimi in nestrupenimi repi." je dejal učitelj. "Strupeni repi imajo na dnu bodice, ki so ostre. Nestrupeni pa jih sploh nimajo, oziroma so bodice tako zelo zaobljene, da te ne morejo pičiti." je dejal učitelj in na tablo narisal dva repa. Nato je začel govoriti o tem, kako lahko ugotovimo, ali je zmaj divji ali udomačen. "Udomačeni zamji imajo mehkejše repe. Neudomačeni imajo luske na repu trde kot kemen. Tako jih lahko ločimo." je dejal učitelj. Nato nam je razdelil učne liste za domačo nalogo.

Zadnjo uro smo imeli zgodovino. Učiteljica Jane je v učilnico prinesla veliko knjig. "Danes bomo govorili o vojni za šolo." je rekla učiteljica in nam razdelila knjige. "V celi knjigi boste našli polno stvari, ki bi vam lahko pomagale za domačo nalogo. Našli boste tudi imena vaših staršev." je rekla učiteljica Jane in se vrnila nazaj do svoje mize. Tam nas je gledala, kako smo brali knjige. Ta ura je minila kar hitro. Nato je bilo kosilo.

"Uh, spet dežuje." je bila žalostna June. Res je. Zadnjih nekaj dni je deževalo 24 ur na dan. "Pa saj ni tako hudo. Če bi bilo še malo bolj mrzlo, bi snežilo." je rekla Margo, medtem ko je rezala svoje meso. Z Amaris sva takoj po kosilu odšli v knjižnico. Odšli sva do svojega običajnega mesta in se začeli pogovarjati. "Kaj če nam ne bo uspelo? Mislim komaj dva meseca se poznamo ampak vsi ste mi že prirasli k srcu." je rekla Amaris. "Uspelo nam bo. Ampak začeti bo treba iskati namige, zemljevide kje bi jih lahko našli." sem ji odgovorila, in odšla okoli polic, da bi videla če je kje kakšna knjiga o zemljevidih starega sveta. Na koncu sem se vdala in šla vprašati knjižničarko. Takoj mi je prinesla knjigo. "Prosim bodite previdni na tej nalogi. Preveč učencev smo že izgubili, ne smemo jih še več." mi je rekla ter mi predala knjigo. Z Amaris sva takoj začeli listati po različnih zemljevidih. Našli sva zemljevid, ki je prikazoval šolo in dežele onkraj jezera za šolo. Na koncu sva si to knjigo izposodili in odšli nazaj v naš stolp.

Tam sva dokončali nalogo, in malo pospravili našo sobo. Bila je v razsulu. Ostale štiri so odšle do hleva, da bi se družile s svojimi zmaji. Nazaj v stolp so prišle okoli pol šestih. "Zunaj divja prava nevihta." je rekla April, ko so vstopile, cele premočene. Stopila sem iz svoje postelje, in podržala roke pred njihovimi telesei. Iz njih je po dveh minutah izginila vsaka kapljica vode. "Hvala." so rekle vse naenkrat. "Ni problema." sem odgovorila in se vrnila na posteljo, da bi brala svojo knjigo. Ob pol sedmih smo odšle na večerjo, jo hitro pojedle in odšle nazaj v sobo. Tam smo se uredile in zaspale. No, malo težje je bilo zaspati, ko sem slišala vsak mali tresljaj ki se je dogajal v sosednjih sobah. Slišala sem kako se nekdoe premetava v svoji postelji (April) in kako se učitelji poslavljajo na dnu stopnišča. A na koncu so me vsi ti zvoki uspavali, in končno sem zaspala.
.
.
.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Jej, naslednji del! Upam da vam je všeč. In na željo v prejšnjem delu, bom poiskusila pogosteje oblljavljati.
K.