PRVI DAN POUKA IN ŠE KAJ

Skozi zaveso v moji sobi je pronicala svetloba. Sara je še spala, zato sem se tiho odplazila do omare in poiskala oblačila. Siva trenirka in kremni crop top. Ravno sem hotel oditi v kopalnico, ko se je zbudila Sara. "Dobro jutro. Si pripravljena za prvi dan, pouka?" me je vprašala Sara. Prikimala sem. "Kaj imamo prvo uro?" je že spet zastavila vprašanje. "Prvo uro imamo.....Zdravstvo zmajev, potem pa Zmajouk." sem ji odgovorila. Nato se je vstala in odšla do omare. Ko sva se preoblekli, sva na hitro v torbi pospravili zvezke in peresnico, nato pa odšli v pritljičje na zajtrk. Alya, Sirena, Chrysti in Karina, so že jedle. "Kje sta Janet in Amanda? Ju nista videli na stopnicah?" je vprašala Karina. S Saro sva odkimali. Takrat sta prišli v jedilnico. "Se opravičujeva, nisva vedeli, kaj obleči." sta se hiteli opravičevat. Zajtrk je bil vredu, jaz sem jedla kosmiče, Sara pa kruh z maslom.

Ko smo pojedle, smo hitro odhitele v drugo nadstropje. Fantje so že čakali tam. Čez pet minut je prišel učitelj, Simon Jelen. Odklenil je razred, in nam dovolil da se posedemo kakor želimo. "Moje ime je Simon, in jaz vas bom učil Zdravstvo zmajev. Predvidevam da ste včeraj že našli svojega zmaja in ga poiskusili zajahati. Zato dobro veste, kako izgledajo. Danes bomo spoznali laboratorij, tako da, kar za mano." je rekel in odklenil drsna vrata iz učilnice laboratorij. Dišalo je po razkužilu. "Prvo, kar pridite sem in bomo kar začeli tule." učitelj je pokazal, na kredenco, na kateri je bilo polno pososd. "Tukaj, imamo vse sestavine, za domača zdravila. Zgornje police, so polne, raslinskih izvlečkov, spodnji predal pa je poln tudi kakšnih drugih izvlečkov, naprimer," učitelj je vzel eno epruveto, v kateri je bilo polno, lepe kristalne tekočine "tukaj notri je voda, iz kristalnega slapu, če vaš zmaj kašlja naprimer, mu daste malo te vode, in v parih urah bo bolje." je dejal učitelj in pospravil epruveto. "Kot vidite, imamo še eno kredenco, tukaj pa so posode in dodatne epruvete za zdravila. Gremo kar nprej. Za temi vrati je balkon, na katerem ponavadi zdravimo lažje oblike poškodb. Če so te hujše, imamo v pritljičju posebno bolnico." je dejal učitelj. Vsak je lahko šel na balkon in si pogledal, razgled. Bil je prelep. Videle so se gore, in slapovi! Prelepo je bilo. Nato smo si pogledali pulte, z predali, v katerih so bile žlice, pipete, pincete, vsega po malo. Najljubši del pa mi je vrjetno bil, pult ob steni, kjer so bili plakati, in police s knjigami. Ravno takrat je ena učenka delala zdravilo za svojega zmaja. Bilo je čudovito in lepo je dišalo, po smoli. "Tole je ena izmed mojih najboljših učenk, pozdravite Elizabeto." je dejal učitelj. Elizabeta, se je obrnila in pomhala. "Elizabeta, ali jih lahko malo popaziš? Nekaj moram skočit v zbornico iskat, takoj bom nazaj." je prosil učitelj in odhitel. "Zdravo, moje ime že poznate, pokazala vam bom, kako naediš zdravilo za luskopadanje. To je bolezen, pri kateri odpadajo luske, in moj zmaj jo ima, zato jo bom poskusila pozdraviti z zdravilom, Smolnik. Zato tako lepo diši po smoli, ker jo veliko potrebujem." je dejala Elizabeta. Nato nam je pokazala, kako pripraviš to zdravilo. Čez petnajst minut se je vrnil učitelj, z goro učnih listov. Zahvalil se je Elizabeti in nam razkazal še en pult, na katerem je bila indukcijska plošča. "No, tako ostalo nam je še deset minut, da rešimo tele učne liste." je rekel učitelj, in nas peljal nazaj v razred. Tam smo rešili učne liste. Ko je zvonilo, smo odhiteli do naslednje učilnice. "Ta ura je bila zabavna. In, kako lepo je dišalo v laboratoriju." je dejala Amanda. "Res je. Upam da bo tudi Zmajouk zabavni. Kaj imamo potem?" je vprašala Janet. "Mislim, da imamo malico." sem rekla. In prav sem imela.

Zmajouk se je začel z učiteljičinim deset minutnim zamujanjem. "Zdravo, jaz sem Adela, in učila vas bom zmajouk." je dejala učiteljica. Popravila si je očala in na tablo narisala zmaja. "Torej, poznamo različne dele zmajev. To so luske, trup, rep, veliko jih je. Ampak, na čem sploh zmaji stojijo?" nas je vprašala. "Na tacah." je dejala Janet. Učiteljica je prikimala. "Začeli bomo torej z tacami." je dejala in obkrožila tace na skici zmaja. Še pol ure smo govorili o krempljih, in si narisali miljon skic. Za konec nam je učiteljica dala učni list. To je bila najdaljša ura kar jih je kdaj bilo." je rekla Alya. "Saj je trajala samo 60 min." ji je dejala dvojčica Sirena. "Vem, samo, ah...... že prvi dan nas muči s temi tacami. Nasrečo imamo zdaj eno uro malice." je dejala nazaj Alya. "Gremo pogledati svoje zmaje? Vzamemo malico in gremo k njim?" je predlagala Karina. Vse smo se strinjale. Pograbile smo vsaka svoj sendvič in se odpravile k zmajem.


"Kristal, kako si?" sem ga vprašala ko sem prišla k njegovi ogradi. "Dobro, komaj čakam, da bova spet poletela. Kdaj imaš uro letenja?" je zanimalo Kristala. "Eno uro še imam vmes, potem pa imam uro letenja." sem mu odgovorila. "No, se vidiva potem." je dejal in modro zasijal. Pomahala sem mu in odšla k puncam na vrt, kjer so že jedle malico. "Kaj imamo zdaj po malici? Zgodovino zmajev?" je zanimalo Saro. Janet je prikimala. Ko smo pojedle sendviče, smo odšle do nasada zelišč. Prihajala je jesen, in prav občutilo se je. Listje je postajalo vedno bolj rjavkasto, ampak vroče pa je bilo, za znoret. "Bi odšle zvečer na sprehod pod lampijoni?" je vprašala Janet. "Kaj je to?" smo vprašale ostale. "Ko sem prišla na šolo mi je ravnateljica povedala, da lahko vsak torek gremo zvečer na sprehod pod lampijoni. Ko sonce zaide, se lampijoni prižgejo, in takrat je baje čarobno tukaj. Jaz bi poiskusila, kaj pa ve?" nam je povedala Janet. Prikimale smo. Hitro smo odhitele do učilnice in počakale na zvonenje.

Kmalu je prišla učiteljica za zgodovino zmajev, Celestina. "Posedite se, kakor želite, naj vam bo udobno." je dejala učiteljica. "Danes, ker je prva ura, bomo se samo spoznavali, jutri pa bomo začeli s snovjo." je dejala učiteljica in nas kar začela klicati, da se predstavimo. Povedali smo svoja imena, kaj radi počnemo, kako je ime našim zmajem, in katere vrste je. "Kdo je Hedwig?" je vprašala učiteljica. Dvignila sem roko. "No, kar predstavi se." je dejala učiteljica. "Moje ime je Hedwig, in rada berem, rišem, dekoriram svojo sobo. Mojemu zmaju je ime Kristal, in je vrste ledeno-kristalnih. To je to o meni." sem dejala. Namreč, ne maram govoriti v javnosti, ali pred veliko ljudi, sploh pa ne pred mojimi tečnimi sošolci-punce so OK, fantje pa so grozni. "Vredu Hedwig. Zdaj ko ste se vsi predstavili, pa bomo naredili nekaj, zabavnega. Dala vam bom kartico, in na eno stran, boste napisali svoje podatke, na drugo stran pa podatke od vašega zmaja. Potem, čez nekaj dni, pa bomo še nalepli nalepko vas in vašega zmaja. Imate še dobrih petnajst minut, tako da, kar hitro." je dejala učiteljica in pred nas dala kartico. Ko sem napisala vse potrebno, je ravno zvonilo. "Lepo se imejte in se vidimi jutri." je dejala učiteljica.

"Tole je bila zabavna ura. Ampak zdaj pride najboljša ura. Letenje z zmaji!" je rekla Amanda. Res sem se veselila. Pred vhodom do hlevov za zmaje, je bila oglasna deska, na kateri je bilo obvestilo:
*i*Učenci prvega letnika, za zmaje, prosim če pridete danes opremljeni za na izlet, potrebovali boste, vodo, nekaj toplega za obleči, knjigo kakšno, priboljške za zmaje in šatuljico, ki ste jo dobili včeraj. Hvala Sisi Hoops. Prosim bodite točni in pripravljeni da takoj odrinemo.*i* "Zdaj moramo nazaj gor, v stolpiče, po torbe." se je pritožila Janet. In smo res odšle nazaj v stolpiče, in potem nazaj dol. Vmes smo se še preoblekle. Samo hlače. Vse smo si dale gor kratke. Potem smo si hitro uredile zmaje, in to pravočasno, saj je učiteljica prišla deset minut kasneje. Ta čas smo plezale po zmajih, se pogovarjale z njimi in gledale na uro. "O, ste že vsi prpravljeni, kako lepo." je dejala učiteljica Hoops. Ko se je še ona priprvila, smo odrinili. Učiteljica je letela zraven fantov, ker so se ti neprestano kregali. Leteli smo nad jezerom, gozdom in na koncu še nad travnikom. Ko smo prišli do jase Jasmin, smo pristali. Lepo je pihalo in sonce je lepo sijalo na jaso. "Gospa učiteljica, ali lahko jaz in Kristal greva malo leteti, do jezera?" sem vprašala učiteljico. Malo je pogledala in na koncu prikimala. "Ampak, bodi pazljiva, saj veš da ti zaupam, in nočem tega zaupanja prekiniti." je dejala. Prikimala sem, in nato vzletela. "Kristal, greva do tistega jezera tja." sem rekla. Kristal je prikimal. Letela sva, in veter je prelepo pihal vame. Ko sva prišla do jezera, se je Kristal nagnil nad vodo. Lahko sem se je dotaknila z roko. Nato sva odletela nazaj do jase. Ko sva pristala, je Sara pritekla do mene in rekla "Kje si bila, vse si zamudila." je hitela razlagati. "Kaj sem zamudila?" sem jo vprašala. "Jaz, Amanda, Alya in Sirena smo že dobile tisto svetenje, ki ga je včeraj dobila Janet. In zdaj sveti Karina. Ali ni to čudno!" je hitela razlagat Sara. "Uau, samo še jaz in Chrysti nisva dobili svetenja. Uau." sem rekla in odhitela k učiteljici Hoops. "Gospa učiteljica, ali ni to čudno, da jih kar veliko v pol ure dobi moči kot jih ima njihov zmaj?" sem jo vprašala. "No, ubistvu jeta izlet razlog, da se nekateri že svetijo. Tudi že vsi fantje so dobili moči, in Chrysti jih je dobila pravkar, ravno zaradi tega izleta. Edino ti še nisi, razen, če i se slučajno začela svetiti na kratkem izletu?" me je vprašala učiteljica. Odkimala sem. "No, saj bo. Še malo bomo tukaj, da se ne bi kaj godilo med letom, takrat p bomo odšli nazaj do šole." je dejala učiteljica in odhitela k fantom, ki so se spet kregali. Ampak, nekaj je bilo čudno. En je manjkal.

"Kristal, eno vprašanje. Ali si videl kakšnega fanta, da bi odšel kam, medtem ko sem se pogovarjala z učiteljico Hoops?" sem vprašala Kristala. Odkimal je. "Nevem. Nikogar nisem videl, ampak vsi štirje zmaji so tukaj, kar pomeni, da je ta odšel brez njega. Kdo pa sploh manjka." me je vprašal Kristal. "Hm, Luka je, Hans je, Tristan je, točno, Edwarda ni. Čudno. Njegov zmaj je tu in po dvajsetih minutah ga še kar ni. Kaj pa če se je izgubil?" me je zaskrbelo. "Ne, vrjetno se ni. Tukaj blizu je potok in je šel vrjetno tja. Ne skrbi. Nihče se ne izgubi." je dejal Kristal. Vrjela sem mu. Naslonila sem se nanj, ko je nenadoma postalo zelo mrzlo. Vsi so se zastrmeli, VAME! Nenadoma je potok, ki je tekel prej med drevesi začel naraščati, začelo je snežiti, jaz in Kristal pa sva svetila, lepe modre kristalne barve. Sneg je začel naletavati kar sredi poletja, vsi so obstali odprtih ust, jaz pa sem lebdela vsoko nad tlemi. Po parih sekundah, sem padla dol, in na srečo me je Kristal ujel. Učiteljica Hoops je pritekla do mene. "Hedwig si vredu? Kaj se ti je zgodilo?" me je spraševala. Pogledala sem okoli, sneg je izginil, potok se je umiril, in postalo je spet tako vroče kot prej. "Nevem, samo z Kristalom sem se pogovarjala, in potem je postalo mrzlo. Sekundo kasneje je padal sneg, in lebdela sem nad tlemi." sem razlagala. Takrat se je iza dreves prikazal Edward. Hitro je stekel k svojemu zmaju. "Nevem, kaj je bilo tole, a čez deset minut gremo nazaj v šolo." je dejala učiteljica in začela pripravljat svojega zmaja. "Kristal, kaj je bilo to?" sem ga vprašala, ko so vsi odšli do svojih zmajev. "Nevem, a najvrjetneje si dobila mojo moč." je dejal Kristal. "Kristal, katere moči imaš?" sem ga previdno vprašala. "Vode, kristala in ledu. Lahko diham pod vodo, delam kristale in zamrznem stvari. Zdaj pa hitro name, ker gremo." je dejalKristal in nastavil krilu, da sem splezala po njem.

Ko smo rišli do šole, je bilo že veliko ura. Odpeljala sem Kristala do njegove ograde, in odša do punc. "Ve, če želite pojdite na Sprehod pod lampijoni, jaz moram, k ravnateljici Ravaini." sem jim dejala in odšla do ravnateljičine pisarne. Potrkala sem. "Kar naprej. O, Hedwig, ti si. Kar pridi se vsest." me je povabila naprej ravnateljica. "Slišala sem, kaj se je zgodilo na izletu. Mi lahko, prosim poveš, kako natančno se je zgodilo." me je prosila ravnateljica. Natančno sem ji razložila, kako se je vse odvijalo, in nato me je pogledala. "Jutri, prosim pridi nazaj sem ob isti uri in ti bom vse razložila, zakaj je tako kot je. Sedaj pa pojdi na sprehod pod lampijoni. In lahko noč." je dejala ravnateljica in me pospremila do vrat. "No, na sprehod pod lampijoni pa ja lahko grem." sem si rekla in odhitela na vrt. Punce so bile na klopci in zamišljeno strmele. "Hedwig! Tukaj si. Ti je ravnateljica pustila priti?" me je vprašala Amanda. Prikimala sem ji. Razložila sem jim vse, kar sva se z ravnateljico pogovorili. Čez eno uro smo nato odšle vse v svoje sobe.

"Čudno, da si tako, lebdela nad tlemi. Mislim, uau. Si že ugotovila, katere moči imaš?" me je vprašal Sara. Odkimala sem ji. "Ne, a jutri bova z ravnateljico poiskusili izvedeti. Moram iti spat, ker bom jutri z ravnateljico dolgo pokonci, tako da lahko noč." sem ji rekla, in zlezla v svojo posteljo.








Novi del je tu. Imela sem preveč dela s šolo, zato dolgo nisem mogla objavjati. Danes je zato tukaj dolg del.