Društvu Exes je grozilo zaprtje, saj je število članov upadalo. Kdo drug bi potem raziskoval primere umorov, izginjajoč meščanov in ropov? Zato je to društvo obstajalo. Delo je bilo pogosto nevarno, marsikdo se je tudi kdo od članov poškodoval, ali pa je celo kdo umrl. Toda Zoey ni bila strahopetna. Društvu je bila zvesta že tri leta, vse od smrti njenih staršev. Takrat je bila stara deset let. Ravne lase, karamelne barve je podedovala po mami, njen značaj pa bi lahko pripisali njenemu očetu. Danes, en dan pred počitnicami, je sedela v pisarni in pregledovala dokumente.
"Slaba novica, Zoey," je rekel predstavnik društva.
"Kdo? Kdo je spet odšel iz društva?"
"Milley. In - kako si vedela, kaj se želel povedati?"
"Ker se to dogaja že dneve zapored, Cal! Zato!"
Zoey je zavzdihnila. Po tem napornem tednu je bila zelo utrujena.
"Jutri v šoli bom govorila z Milley. Mogoče lahko kaj izvem."
Pograbila je torbo.
"Zoey, saj veš. Kdo bi šel iz društva iz kakega drugega razloga, kot... no, kot iz tega da je prenevarno?" je vprašal Cal.
In imel je prav. Toda Zoey si ni želela tega priznati.
"Zdaj lahko v miru uživam vikend!" je vzkiknila, ko je prišla domov. Nato ji ne zazvonil telefon.
"Cal?"
"Zoey, hej. Poslušaj... bojim se da imamo spet nov primer."