Hej,
uh že dvajseti del. Uživajte!

“Prav no bom tiho.”
“Se strinjam z Aisho.”
“Zdaj pa tiho!” Šli smo naprej po gozdu, kjer sta se moj fant in moja prijateljica prepirala. Ozirala sem se naokoli. Vse je kazalo na to, da se bliža zima. Konec koncev je bil že november.
“Še nekaj časa ne bomo prispeli.”
“Kako to misliš?” Sem jo vprašala in se razgledala.
“Jama v katero jo je skrila šefinja je na koncu gozda.” Pokimala sem in se ozrla proti gozdu. V tišini (v to nisem vključila Lysandrovih in Wendyinih prepirov) smo šli proti koncu gozda. Naenkrat pa se je zaslišal šum.
“Aisha, Vihar kaj je to?”
“To so verjetno še druge varuhinje. Naprej žal ne morem z vami.”
“Zakaj?”
“Hvala Bogu.” Lysandra sem sunila med rebra. “Mislim zakaj?”
“Ker je tam druga vrsta nimf. Verjetno niso vetrne. Prehod omogoča le takim, kot so tvoja mami in njena sestra.”
“Aisha midva ne moreva mimo.”
“Ne tako hitro.” Odprla sem nahrbtnik in našla Lanin napoj za spreminjanje oblike.
“Kaj je to Aisha?”
“Wendy to je napoj, ki ga je naredila moja sestra. Spremeni ti obliko.”
“Tvoj načrt nima pomanjkljivosti.” Pokimala sem in na dušek izpraznila steklenico. Lysandra sem prijela za roko.
“Hvala za vso pomoč Wendy.”
“Adijo Aisha.” Objela sem prijateljico.
“Izvoli s tem se bova lahko sporazumevali.” Podala sem ji napravo, ki jo je izumil Bart. Šla sem skozi viharna drevesa in se prikazala na zemlji zemeljskih nimf. Sproti sem prijela še Wendy.
“To boli Aisha.” Takrat sem se spomnila, da nimfe ne morejo potovati naokoli. Dala sem ji enega mojih napojev, da omili bolečino.
“Enkrat ga boš bolj potrebovala.” Z vsemi močmi je šla skozi portal. Ni želela, da karkoli komurkoli povem. Zato sem ostala tiho, jo objela in ji pomagala skozi portal. Nekega dne ji bom pomagala najti družino.
“Aisha!” Lysander me je predramil .
“Ja?”
“Si me sploh poslušala?”
“Ja ... V bistvu ne.”
“Rekel s...” Nenadoma je utihnil. Pred nama se je prikazala zemeljsaka skala.
“Aisha Drakonhart.”
“Raven!” Stekla sem ji v objem. Vrnila mi je objem.
“Starejša je tako tečna.”
“Misliš Teodoro.”
“Ja to tečno Teodoro.”
“Še vedno misli, da je kraljica zemeljskih nimf.”
“Ma daj totalno pretirava”
“Je naporno?” Prikimala je.


“Še ena nimfa.”
“Ja Ljubček.” Zavzdihnil je.
“Nisva prišla iskati tvoje tete in ne tvojih izgubljenih prijateljic?”
“Jaz sem prišla početi oboje.”
“Aisha v naslednji dimenziji so ognjene nimfe. Za njimi so vodne nimfe. Vmes pa še mejne nimfe. Potrudi se in najdi Quinaro.” Nasmehnila sem se ji. “Ampak ne danes. Danes imava pižama žur pri meni doma.”
“Ne bo Teodora jezna?”
“Briga me za to Tečnobo.”
“Kje bo pa moj fant?”
“Ne skrbi ujel se bo z Zakom.”
“Kdo je Zak?”
“Moj fant, ki je pri meni na počitncah.”
“Aaaaaaaa.”
“Pri meni doma smo.” Je naposled oznanila. Znašli smo se pred veliko rjavo vilo z notranjim vrtom.
“Gremo v moje nadstropje.” Je naznanila Raiven.
“Svoje nadstropje imaš?!”
“Jaz imam svoj stolp.” Kaj naj? Pač imava bogate starše. Šli smo proti hiši ob gozdu. Lysander iz sebe ni mogel spraviti niti glasu. Povzpeli smo se v prvo nadstropje.
“Moja soba je v petem nadstropju.” Za veliko belo mizo sem zagledala njena starša.
“Dober dan gospod in gospa Uranularus!”
“Dober dan.” Je rekla gospa Uranularus izpod listov pergamenta. V bližnjem prostoru. Tam, kjer smo bili so bile stene rdeče in ni bilo nobenega pohištva.
“Mami tu bosta ostala.”
“Ne, ne bosta!”
“Oči svoje nadstropje sem naredila sama s svojim denarjem in z njim lahko delam kar hočem!”
“Dragi prav ima.”
“Mladoletna si!”
“Prav ima.”
“Mami odloči se!” To sva rekla istočasno.
“Nisem dobra! V nečem se strinjata. Pa še mami sem. Ne izbiram strani.” Ker pa Raiven naredi vse, kar je mislila, je šla do kuhinje in vzela najgršo žlico in šla proti svojemu očetu. Udarila ga je z žlico in šla proti svojemu nadstropju. Šli smo za njo. Odprla je črna vrata, ki vodijo v njeno stanovanje. Na začetku stanovanja je imela obešalnik, ki se ga sploh ni videlo zaradi vseh njenih plaščev.
“Raiven, mislila sem, da ne maraš zelene.”
“Oh ne prenašam je. Zak jo pa obožuje.”
“Hej, Aishina prijateljica nam prosim razkažeš stanovanje.”
“Ja seveda. Kako se tega nisem spomnila že prej?” Šli smo proti kuhinji z rdečimi omarami. “To je kuhinja.”
“Raiven! Si doma?!” Se je zaslišalo iz drugega konca stanovanja. Bil je tenor.
Prosim napišite, kako se vam je zdelo, lahko pa tudi všečkate ali pa samo preberete.
Lepo nedeljo,
Heart