Na sredi arene smo se vneto pogovarjali. Pogladila sem svoje ogrinjalo, pretkano z luninim srebrom. Pod njim se je bleščeče lesketal moj oklep. Za to priložnost sem se uredila še posebej lepo. Z nekaj pomoči magije sem si v modro-vijolične lase pričarala bleščice.
Ampak, naj se najprej predstavim. Ime mi je Alex Fey. Prihajam iz območje magije, čeprav tega ni težko ugotoviti. Verjetno me izdajajo lasje, ki občasno spremenijo barvo, vedno pa ostanejo kodrasti in kratki. Tudi vijolične oči ne pomagajo.
Komaj sem ugotovila, da sem se izgubila v mislih in hitro začela opazovati okolico.
Punca, ki je bila nedvomno iz zračnega območja me je zamišljeno opazovala. Iz transa jo je prekinil mišičast fant, z zagorelo poltjo ognjenosca in na kratko pobriti lasmi. Nekaj jo je vprašal, verjetno ali bi sodelovala. Pokimala je, nato pa pokazala name. Ognjenosec se mi je približal ter mi previdno ponudil roko. Njegove črne oči so se svetlikale v svetlobi ognjemeta ko se je predstavil. “Liam Flint. Me veseli.” Sprejela sem roko ter jo stresla v gesti pozdrava in se še sama predstavila. “Alex Fey. Predvidevam, da želiš da se pridružim vajini dvojici.” Posmehljivo ga premerim.
“Ne bo dvojica če se ji pridružiš še ti.” Za mano se je oglasil premišljen glas. “Lenan Tempest. Sprejmeš mojo,… ekhm, najino ponudbo? Tvorili bi dobro trojico. Ali morda celo četverko.”
Bila je tista punca, ki me je prej opazovala. Pobližje sem si jo ogledala. Imela je bronasta kvadratna očala, čeprav je zaradi njih izgledala še nevarnejša. Nosila je ohlapna oblačila tipična za zrakonosce, kratki svetli lasje pa so ji urejeno padali na ramena.
“Torej se je poveljnica le odločila prikazati.” Namenila sem ji postrani nasmeh. “Kaj pa imata za ponuditi?” V trenuteku ko sem izrekla besede sem že ležala na tleh. Osuplo sem jo pogledala navzgor, ko me je dvomeče pogledala. “Še vedno ne verjameš?” Hitro sem se skobacala na noge. “Kaj pa on?” Liam me je ponosno pogledal ko je šepnil enostano besedo “presenečenje”.
Skomignila sem. “Prav. Noter sem. Torej… imamo še šest minut. Kdo je naslednja tarča?” Brez besed, je Lenan pokazala na mrkogledega fanta.
Kot vsi ostali je imel značaje svojega območja, in po mojem mnenju je pripadal v podzemlje. Njegovi temni skuštrani lasje in bleda polt so ga izdajali. Sence, so se čudno lomile okoli njega.
“Heh, zdravo!” Sem ga pozdravila skozi zobe. Lenan me naveličano pogleda in stopi naprej. “Si za? Poznam tvoje trike in ne mislim te prositi za nič.” Osuplo sem jo pogledala, medtem ko je strmela v nasprotnikove oči. Z Liamom sva se presenečeno spogledala, saj se je fant zahaljal v odgovor. “Nisi edina ki spozna svoje nasprotnike pred bitko,Lenan.”
Še en nejeveren pogled je švignil med nama. Nasmejano je pogledal v najino smer. “Alex, Liam, lepo vaju je spoznati. Verjetno. Jaz sem Zyx Morian. Iz podzemlja.” Prikrila sem svoje presenečenje in se prestavila.
Seveda sem se spopadla že z veliko nasprotnki, toda nobeden me ni preučeval. Zyx si je segel v roko z Lenan, ko sta se pogodila o njegovi pridružitvi naši ekipi. Kmalu je zazvonilo v znak da je naš čas potekel. Komentator je spet začel vpiti v mikrofon. “Čas je potekel! Če poznate pravila veste, da se tisti, ki ste niste pridružili ekipi IZKLJUČENI! Timsko delo je pomembno.”
Punca, ki se očitno ni uspela pridružiti nobeni ekipi se je odločno ozrla k nam in mi na uho šepnil: “Zdaj sem z vami.” Lenan se je na obrazu izrisal vprašujoč izraz in ogledala si je dekle, ki je pristopilo. Tudi jaz sem se ozrla k njej in z grozo ugotovila, da je zrakonoska. To pomeni da imamo v ekipi dve iz istega območja in se bosta med seboj morali spopasti. Hitro tudi Lenan to ugotovi, saj se je zamišljeno nasmehnila in sklonila k meni ter mi previdno, da punca ne bi slišala, zašepeta. “Od zdaj sem vodonoska. Povej ostalim. In še, da naj o tem ne sprašujejo NIČ.” Sklonila sem se k Liamu, Lenan pa k Zyx. Oba sta zmedeno pogledala, čeprav je Zyx kmalu ugotovil smisel njene prevare.