Živjo, hvala za vse :heart: in :speech_balloon:...
-----------------------------
Vzela sem nahrbtnik vanj sem dala pismo in listek z naslovom. Mami sem rekla, da grem na sprehod, odšla sem do Srakine hiše. Hiša je bila zraven apartmajev. Bila je velika bela in z zelenimi polkni, kar je spominjalo bolj na morje kot pa na hribe v katerih smo bili. Potrkala sem na vrata. Nič. Še enkrat sem potrkala tokrat bolj močno. Nič. Pred vrata je smuknila mačka, bila je rjave barve s črnimi progami. Okoli vatu je imela modro ovratnico. Mijavkala je vame. Bila je suha, kot, da jesti ni dobila že res dolgo. Končno so se vrata odprla. Pred njimi je stal deček. Star je bil okoli 12 let. Bil je temne polti in rumenih oči. »Kdo si?« je vprašal. Predstavila sem se mu. »Torej si ti ta, opozorili so me, da prideš.« Postajalo me je strah, a sem si upala vprašati:« Kdo?« »Moj dedek.« »Je bil tvoj dedek gospod Sraka?« deček je prikimal. »Kako ti je ime?« »Artemis.« Prikimala sem. Za njim se je pojavila še ena oseba. Mislila sem, da je gospa sraka. A je bla deklica stara približno toliko kot fant, ki je odprl vrata. » Ona je hči Adama« je deček razložil. »Potem je bolje , da vstopiš. Jaz sem Aura, to pa je moj brat.«