"Kaj!!!?"se razjezim in hkrati sem postala žalostna. Mama skoraj pade v komo,tako se je prestrašila."Nimamo,denarja? Preselili se bomo?! Kaj? In to vidva skrivata?!"se razjezim in se že začne jok. Mama zadiha in mi potrdi. "Lana. Takšno je življenje..."me mama tolaži, a jo že prekinem."Ne,to nemore biti res! In akm se bomo preselili?! Na smetišče? Ne js mam tuki vse. kaj pa Bibi?"se žalostno odpravim proti kuhinji. mama in oče sta se najprej spraševala kdo je Bibi, a sta ugotovila da je to tista moja kozica. "Poslušaj me mlada dama!"je postal oče resen."Kot da sva se midva spomnila,da bi bili revni. Pa kakšen bibi. Negovori neumnosti.O tej kozi ki vedno govoriš in snemaš za TikTok,se mi zdi da si ji dala ime Skakač, neobstaja! Najstnica si! Povej si že to! Vedno se pogovarjaš le z steno,objemaš le z zrakom! Nisi več dojenček."mi oče zabije. Priznam,res neobstaja ta moja kozica. Oh,kako naj zdaj razložim..."Nimam prijateljev,in ti meni govoriš da kozica neobstaja? pač v moji domisljiji je!"planim v jok,stečem po stopnicah in se zaklenim v svojo sobo. Mama,žalostno pogleda očeta in mu deja:"No,hvala ti. samo še to se nam je manjkalo"se mama zresni in se vleže na kavč. Oče cel mrk,stopi do omare,si nalije en kozarček vina in razmišlja naglas:" oh,kakšen debil sem.

SE NADALJUJE...


se opravičujem ker je tako kratko a zmankalo mi je časa