Živijo,
odločila sem se, da napišem še eno podobno zgodbo.
Upam, da vam bo všeč.

Filip je že v prvem razredu imel zelo dobro domišljijo. Vse učiteljice in učitelji so ga pri tem spodbujali in ga občudovali.
V višjih razredih je pisal daljše zgodbe in si izmišljal pravljice. S sošolic so si jih tudi velikokrat pripovedovali.
Vsi, ki so bili ob njemu so ga občudovali. V devetem razredu so imeli enkrat nalogo naj napišejo čim bolj zanimivo zgodbo in čim daljšo. Filip se je potrudil. Časa so imeli en teden. Ko je bilo terba nalogo oddati je Filip oddal kar 15 strani!
Učitelj je bil staršno presenečen in ko je vse prebral je bil navdušen, saj je čisto padel v zgodbo. Imela je toliko domišljije v sebi, kot tri drugih učencev skupaj. Učitelj je bil navdušen.
Ko je Filip odrasel pa ni bilo težko izbrati poklica. Postal je pisatel otroških pravljic in zgodb. Otroci so njegove zgodbe radi poslušali in kupovale so se kot vroče palačinke sveže narejene.
Filip je bil tudi navdih za druge pisatelje in vsi so se po njem zgledovali.

Tako. Ta je malo daljša, kot prva.
Upam, da vam je všeč.
Napišite komentar in lajkajte.