Obrisala si je potno čelo. Sedla je na star, lesen stol, ki ga je teta Maria enkrat našla na smetišču. Še vedno smrdi po starem, preperelem lesu, ki gnije. Veter jo je pobožal po njeni mokri koži in jo ohladil. Teta Maria se je že odpravila domov. To jo je veselilo. Ni si želela njene dolgočasne družbe. Vsakič ko ji nekaj govori začne močno zehati. Kdaj jo začne tudi glava bolet zaradi napora, da ne zadrema. Želodec ji močno pritiska navzdol, kar pomeni, da ji je neznosno dolgčas. Počasi se splazi do hišnih vrat. Pred vrati se ustavi in nekaj časa strmi v prazno. Od utrujenosti se ji pred očmi zamegli. Vrata popolnoma izginejo. Telo jo vleče navzdol. Glava jo začne močno boleti. Njeno telo preplavi vročica. Sliši svoje lastno dihanje, ki odzvanja v njeni glavi. Hitro se usede na tla, da nebi padla v znak. Zaradi vročine ji je postalo slabo. Na tleh leži toliko časa dokler ne vidi nad sabo smrdečo streho. Počasi vstane. Odpravi se naravnost v kuhinjo kjer popije nekaj kozarcev mlačne vode. Nato se uleže na kavč in poskuša zadremati. A donenje in vročina ji ne zapustita. Še vedno črpata energijo iz njenega telesa. Dokler se ji počasi ne temni pred očmi in pade v globok spanec.
Ko se zbudi leži v mokrem kavču. Pogleda na uro in ugotovi da je spala kar štiri ure! Počasi vstane. Sedaj se počuti boljše. Ampak se ji noge še vedno tresejo. Ni vedela kaj naj stori. Segla je v žep in izvlekla beležko. Napisala je drugi del njenega nevarnega načrta. Kdaj se celo vpraša ali naj sploh to stori? Mogoče je to preveč! Mogoče pa si vse skupaj samo domišlja..
»Ne!« je zakričala.
Resnično je! Mora biti! Pogum ji je uplahnil. Kajti počutila se je kot, da ne obstaja. Kod, da spi neskončen spanec iz katerega se ne bo nikoli prebudila!
Stresla se je.

Hello:heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart:!!!
Prosim lajkajte in komentirajte ne bo vam vzelo dosti časa:grin::wink::blush::blush:!!
LYSM!!!
Lp
Golmanka:stuck_out_tongue_winking_eye: