》No v bistvu tudi jaz ne vem. Pred nekaj dnevi sem pa dobila to.《 Reče Claire in pobrska po telefonu.
Louise pokaže prvo sporočilo. Ta ostane brez besed.
》Torej naj bi nekdo vedel, da je najin oče živ. A to je nemogoče! Umrl je.《
》Tudi jaz mu ne verjamem, a nikoli ne veš.《 odgovori Claire. A v svoje besede ni bila prepričana. Upala je, da dobi še kakšno sporočilo. Želela je očeta nazaj, a to je bilo skoraj nemogoče.
》Poglej Claire, za take stvari mi moraš takoj povedati. Tri leta starejša sem.《 skoraj užaljeno odgovori Louise.
》Za to pa prosim ne povej mami. Že tako je bolna, nočem je vznemirjati《 odvrne mlajša.
Zleknila se je na posteljo.
V tistem je zazvonil zvonec. Claire je brez opotekanja stekla odpret vrata. Na pragu je stal...