Prišli smo do tovarne. Od zunaj je izgledala zapuščena. A pogledala sem že veliko filmov. Vse zapuščene tovarne so bile v filmih od znotraj moderno opremljene ali pa so bili notri skriti laboratoriji. Jaz osebno bi raje videla prvo. Adam naju je pogledal in nama namignil da bo šel on prvi midve pa naj počakava. Zavila sem z očmi :unamused:ni mi bilo všeč ker me ima še vedno za majhno punčko.
Počasi je odprl vrata. Obstal je. Sploh se ni premikal. Pogledala sem Sofi. Bila je tako začudena kot jaz. Adam se je obrnil in nama namignil nja prideva naprej. Zazvonil mi je telefon :iphone:. Adam je malo jezno in malo z zanimanjem kdo je pogledal proti meni. Iz nahrbtnika sem vzela telefon in videla da je mami. Vsi trije smo se zgrozili. Kaj bomo pa zdaj. Mami bo videla da nismo roma in videla bo da smo daleč od doma. Adsm mi je vzel telefon in se oglasil. Mami je bila zelo vesela ko ga je videla. Še nikoli ni bila tako vesela da bi videla koga od naju.
Mami:"Živjo Adam. Je Mija z teboj?"
Adam:"Ja. Zakaj? In zakaj si tako vesela? Mislil sem da si šla nekam kjer ne boš imela signala?"
Očitno je imela Adam še veliko vprašanj a ga je mami smeje prekinila.
Mami:"Vesela sem da vaju vidim in da je vse vredu. Kje pa sta?"
Mija:"Zakaj pa te to zanima? To sploh ni pomemben podatek. Zdaj veš da je vse vredu. Moramo iti. Čav."
Mami:"Aaa. Tako hitro pa ne bo šlo! Povejta mi kje sta? In ali sta sama?"
Adam:" Mai poglej zakaj te to tako zanima? Vse je vredu."
Mami:"Ah. Sama sem kriva. Nevem zakaj vama vse to prikrivam? Ampak vseeno mi morata povedati kje sta!"
Mija:"Adam vseeno je. Povedati ji morava kje smo."
Adam:"Prav neka očijeva sodelovka ne spomnim se imena nama je dala neke dokumente. Ugotovila sva kam so poslali očija na potovanje in ugotovila da sploh ni daleč od doma. Presenetilo pa me je da stara tovarna za katero so bile napisane koordinate da je tu ni to kar sem mislil. "
Mami:" Tako je moja ljubčka! Oči in jaz sva bila poslana da razišče a nek poseben kraj. Predvidevam da je z vama tudi Sofi? "
Sofi:" Živjo. Kako gre? "
Mami:" Super. No jutri se vrnite sem. Pridite takoj po Mijinih delavnicah. Meni in očiju morate pomagati od tod. In nisva sama. "
Sofi:" Seveda bomo prišli. Kajne? "
Adam:" Seveda ne gre samo za najine starše. Gre še za druge ljudi in če jim lahko pomagamo bomo to z veseljem storili. "


Hej. Pred vami je že kar 10 del moje zgodbe. :one::zero: Upam da vam je všeč.
Lp Plesalka