Na hrptu sem začutila dva para oči. Obrnila sem se in videla Manco in Martino. Manca in Martina sta bili v devetem razredu. Videli sta da sem v šoku in me nagovorili. "Mija. Vem da se ti vse to zdi čudno. A potrebujemo tvojo pomoč. Le tako bomo lahko ugotovili kje so naši starši." je rekla Manca. Takrat se je pokazal tudi Klemen. Tudi on je bil deveta. Moram priznati da zelo lep in poseben deveta. Škoda ker ne hodi na našo šolo." Družba mogoče vem kje so vaši starši. Ampak mi morate povedati če veste kar koli." Vsi so me začudeno pogledali. Kako bo taka punca vedela kje so njihovi starši? Pogovarjali smo se dokler ni Klemen nenadoma rekel "Kako pa to da si tako prepričana da so tam. Že več let jih nismo videli." moja usta so se povesila. Klemen me je pogledal kot da bi rekel kaj narobe. Hotel je popraviti to kar je naredil a sem prej začela govoriti jaz. "Moj oči je izginil ko sem bila še čisto majhna. Ne spomnim se ga dobro. Brat ni nikoli želel govoriti o njem. To poletje pa je izginila še mami. A smo z bratom in prijateljico ugotovil kje sta in očitno čisto možno so tam tudi vaši starši." vsi so me pogledali kot da bi razumeli zakaj sem nenadoma postala tako žalostna. Ura je bila dve. Adam se je pripeljal. Videl me je z Klemnom, Manco in Martino. Pomignil mi je." Moram iti. Se vidimo jutri." Maca mi je še dala telefonsko potem pa sem stekla v avto. Videla sem da Klemen ni odmaknil pogleda. Mislim da sem se prvič v življenju zaljubila. Bila sem šele trinajst letnica a nisem nehala misliti na Klemena. Sofi in Adam sta opazila da sem bila celo pot tiho.

Prispel so do tovarne. Stopila sem iz avta vzela prenosnik in pogledala kaj je bilo v tej tovarni. Tu je bila neki znanstveni laboratorij. Ni izgledalo tako. Vse je bilo staro zarja velo in zatohlo. Stopili smo v tovarno. Skoraj nič nismo govorili. Ko je Sofi nenadoma zakričala od veselja. "Družba tu je luknja. Pod njo je travnik." "Adam! Sofi! Mija! Tu smo!" Bila sem tako vesela ko sem videla mami in očija. In še veliko drugih ljudi. Stekla sem po vrv in jo vrgla v luknjo. Privezal sem jo in jo vrgla v luknjo. Ven so začeli plezati moji starši. Klemnovi starši . Bili so mu zelo podobni. Nato ap še Mančino in Martinini. Odpeljali mo se domov. Vsak z svojim avtom. Poklicala sem Manco. Ji povedala moj naslov in vsi trije so bili v pol ure že pri nas doma. Vsi so bili zelo veseli. Začutila sem da se moram odmakniti z množice v kateri je bil Klemen. Odšla sem v sobo. Čez čas je nekdo potrkal. Bil je Adam. Pogovorila sva se in oba sva ugotovila da sem zaljubljena V klemna. Klemen je bil še pri nas. Odšla sem dol ko sem slišala da so začeli odhajati. Poslovila sem se. Klemen se je med vrati ustavil. "Mija se vidiva jutri." nasmehnil se je in odšel.

Počitnice so se prehitro zaključile. A z Klemnom sva se slišala tudi med šolskim letom. Vedno va se veliko smejala ko sva se slišala in bilo je nadvse zabavno.

Tako tele zgodbe je konec. Čim prej glasujete na spodnjem naslovu za mojo novo zgodbo in jo bom začela pisati v roku enaga tedna. Upam da vam je bila zgodba všeč.
https://www.pil.si/igralnica/objava/naslov-za-mojo-novo-zgodbo/6

Lp Plesalka