21. NOVEMBER 2021 (POPOLDNE PO ŠOLI)
V šoli po uri matematike opazim, da ima Quennie oči uperjene v tla. To vedno naredi, ko ne razume nečesa pri matematiki, kar je zadnje čase kar stalnica.
"Quennie, je vse v redu?" počasi začnem pogovor. Nočem drezati vanjo, če to noče.
"Matematika je. Spet je ne razumem," zavzdihne in me pogleda s svojimi milimi sivimi očmi. "Mi bi lahko razložila snov med odmorom?"
"Da, seveda," odvrnem.
"Kako se lahko dobro znajdeš v teh številih, Eleanor?" me vpraša. To se sprašujejo vsi okoli me, pa tudi jaz. A nobeden ne ve odgovora. "Kakorkoli, res ne vem, kako naj se ti odolžim. Vedno mi razložiš snov."
Pomislim, kaj bi odgovorila. Nato pa se spomnim na moj obup od francoščine, v kateri Quennie - v primerjavi z mano - res sije. "Lahko mi razložiš francoščino."
"Katero snov?"
"Posebej izgovarjavo besed, zapis se že lahko naučim."
"*i*Pas de problème, Eleanor*i*!"* odvrne z zelo izrazitimi kretnjami in obe se zasmejeva.
*
Med malico odidem iz jedilnice na stranišče. Ustavi me majhen moder napis, poln številk (kar me seveda takoj privlači), na katerem piše: Vprašaj se naslednje! Nato so našteta tri vprašanja. Slednje z odgovori zapisujem v ta dnevnik. *i*Večkrat pomagaš drugim z matematiko?*i* Da, ravno danes sem. *i*Je bila tvoja zadnja ocena pri matematiki višja od tri?*i* Dobila sem pet, torej da. *i*Sam meniš, da si spreten v aritmetiki in geometriji?*i* Da, mislim.
Plakat se nadaljuje: Če so bili tvoji odgovori pritrdilni, se pridruži novemu matematičnemu krožku Gimnazije Ubah. Matematični krožek? Mi berete sanje? Seveda sem takoj svoje ime vrgla v škatlo! Danes je definitivno moj dan.

*Prevod: Ni problem, Eleanor!