PisalnicaGimnazijka detektivka, 6. del
7
23. NOVEMBER (KO BI ŽE MORALA SPATI)
"Eleanor, pridi v dnevno sobo!" zaslišim mamin glas.
Vstanem s stola in se napotim iz sobe. Na kavču sedi mami, ko me zagleda, svetle lase spne v figo.
"Je kaj narobe?" vprašam.
"Sedi, Eleanor," mi odvrne in sedem nasproti nje. Ne vem, zakaj, ampak zdi se mi, da je mami nekoliko v skrbeh. "Iz gimnazije so mi sporočili, kaj se ti je zgodilo včeraj, da si pristala v šolski bolnici."
Oh, na to, kaj se je zgodilo, sem že skoraj pozabila! A še vseeno me občutek sramu še kar spremlja. Ko ti namreč spodrsne, ko te gledajo prav vsi gimnazijci, ni prijetno. Pa tudi če si četrti letnik.
"Nič ni bilo, samo spodrsnilo mi je," se zlažem. Zakaj ji nočem povedati, kaj se je zgodilo prej?
"Kot vem, to ni vse." Prekleto, ve! "Glede Vicky je, kajne? Zato si zadnjič stekla v sobo."
"No, ..."
"Zakaj nama z atijem nisi povedala?" me prekine.
"Ne vem. Ni to ... sramotno?"
Mami zavzdihne, sede zraven mene, me objame in me poljubi na čelo. "Šele zdaj ugotavljam, čemu si priča. Vsa ti tri leta si morala tako trpeti zaradi njenega umora. In ko si že nehala z žalovanjem, si slišala o njej na poročilih ..."
"Bom že nekako, mami," hladno odvrnem in vstanem s kavča.
"Eleanor!" Obrnem se proti mami, ki me glede z globokimi modrimi očmi. "Je še kaj, česar ne vem? Bi se rada o čem pogovorila?"
Po kratkem premisleku odgovorim z *i*ne*i* in se vrnem v sobo. Sem namreč mnenja, da je najbolje, če grem čez to stisko ob Vickyjinem umoru sama.
In glej ga zlomka! Čim začnem delati nalogo za angleščino (še prej preverim, če so vsi zvezki res en milimeter od roba police), se spomnim načina, kako bom najbolje pomagala to stisko. S tem pa bom hkrati tudi naredila to, kar si Vicky zasluži
"Eleanor, pridi v dnevno sobo!" zaslišim mamin glas.
Vstanem s stola in se napotim iz sobe. Na kavču sedi mami, ko me zagleda, svetle lase spne v figo.
"Je kaj narobe?" vprašam.
"Sedi, Eleanor," mi odvrne in sedem nasproti nje. Ne vem, zakaj, ampak zdi se mi, da je mami nekoliko v skrbeh. "Iz gimnazije so mi sporočili, kaj se ti je zgodilo včeraj, da si pristala v šolski bolnici."
Oh, na to, kaj se je zgodilo, sem že skoraj pozabila! A še vseeno me občutek sramu še kar spremlja. Ko ti namreč spodrsne, ko te gledajo prav vsi gimnazijci, ni prijetno. Pa tudi če si četrti letnik.
"Nič ni bilo, samo spodrsnilo mi je," se zlažem. Zakaj ji nočem povedati, kaj se je zgodilo prej?
"Kot vem, to ni vse." Prekleto, ve! "Glede Vicky je, kajne? Zato si zadnjič stekla v sobo."
"No, ..."
"Zakaj nama z atijem nisi povedala?" me prekine.
"Ne vem. Ni to ... sramotno?"
Mami zavzdihne, sede zraven mene, me objame in me poljubi na čelo. "Šele zdaj ugotavljam, čemu si priča. Vsa ti tri leta si morala tako trpeti zaradi njenega umora. In ko si že nehala z žalovanjem, si slišala o njej na poročilih ..."
"Bom že nekako, mami," hladno odvrnem in vstanem s kavča.
"Eleanor!" Obrnem se proti mami, ki me glede z globokimi modrimi očmi. "Je še kaj, česar ne vem? Bi se rada o čem pogovorila?"
Po kratkem premisleku odgovorim z *i*ne*i* in se vrnem v sobo. Sem namreč mnenja, da je najbolje, če grem čez to stisko ob Vickyjinem umoru sama.
In glej ga zlomka! Čim začnem delati nalogo za angleščino (še prej preverim, če so vsi zvezki res en milimeter od roba police), se spomnim načina, kako bom najbolje pomagala to stisko. S tem pa bom hkrati tudi naredila to, kar si Vicky zasluži
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Tale zgodba mi je vedno bolj všeč!:hugging: Res popolna je! Tako me zanima kaj se bo zgodilo v naslednjem delu. Kakšno idejo je dobila? Res ne morem vec čakati...:sweat_smile: Res si nadarjena za pisanje in zmeraj bolj se izboljšuješ! Sem lajkala in bi brez skrbi stisnila še kakšen like ampak jih na žalost ne morem...:sweat:
Pa lepo se imej!
Pa lepo se imej!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Rs mi je vsec! imas moj :balloon:
0
Moj odgovor:
En pač...
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mi lahk prosim svetujete
Hejla!
A mi lahk povete ka nej nardim. Pač ena moja prijateljica ki hodi na isto šolo kot jaz ma sošolko, ki je pač ful taka radovedna pa predrzna in se je včeri zadrzevala na wc-jih in jih zaklepala in tak naprej in pol je pršla njena razredničarka in je šla v kabino in ona je splezala, nvm kk ji je to ratal, v sosednji kabini na poličko in gledala učitlco kok je bla na wc- ju! In ta moja prjatlca je bla zrovn in zdej je mene vprašala al nej gre to učitlci povedat al ne, ker joj je strah.
A mi lahk povete ka nej nardim. Pač ena moja prijateljica ki hodi na isto šolo kot jaz ma sošolko, ki je pač ful taka radovedna pa predrzna in se je včeri zadrzevala na wc-jih in jih zaklepala in tak naprej in pol je pršla njena razredničarka in je šla v kabino in ona je splezala, nvm kk ji je to ratal, v sosednji kabini na poličko in gledala učitlco kok je bla na wc- ju! In ta moja prjatlca je bla zrovn in zdej je mene vprašala al nej gre to učitlci povedat al ne, ker joj je strah.
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(241)
Srednje.
(152)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(38)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
nimamo vsi par 100 evrov za šuhe drugač pa ...
tole bi definitivno nosila, najbl mi je vsec ...
fuuuuuuuul dobr vikiiiiiiiiiiiii!!!!:heart_eyes::innocent::blue_heart::purple_heart:
lova
.jpg "Dekle we can do this"){kind=small}
