Hi!
Nov del! Upam da vam bo všeč!

*b* Legenda o Gozdnem ključu *b*
Skupaj so prišli ven iz gozda in že hodijo mimo lepih, dolgih travnikov, pašnikov in polj, celih pokritih z travo in pšenico. Od vetra se je pšenica
lahno pozibavala in vse je bilo tiho.
A nenadoma Frodu iz žepa pade tisti ključ, ki ga je našel od drevesu, ko je padel. Ustavil se je in ga hitro pobral, da ga ne bi prijatelji videli, a zaman.
“Kaj pa je to?” - ga radovedno vpraša Judy.
“Nič” - Frodo se dela, kot da nič ni bilo.
Frodo niti ni mogel predvideti, da mu bo Judy samo vzela ključ iz rok. Najprej si ga je podrobno ogledovala, nato je od presenečenja na debelo pogledala.
“Vem, kaj je to!” - je zaklicala.
“Kaj???” - so na enkrat vprašali vsi zraven.
“To je vilinski ključ!” - je povedala vsem Judy. - “Vidi se po kakovosti kovine in vzorcih na njem.”
“In…kaj pravzaprav odpira ta ključ?” - je hotel vedeti Frodo.
“Tega pa nevem.” - v trenutku je iz
Judy usahnilo vse vznemirjenje. -“Čakajte, nekje sem ga že videla…Vem!”
“Kje???” - so spet na enkrat bili radovedni ostali.
“Ja v Legendarni knjigi, kje pa še!”
Vendar Frodo ni razumel.
“V kateri Legendarni knjigi? Če je že tako legendarna, bi jo jaz že mogel poznati.”
“Legendarna ni zato, ker naj bi bila zelo znana, temveč zato, ker so v njej najrazličnejše legende iz Evinarije in celega sveta.” - mu razloži Judy - “Ta isti ključ je bil naslikan v tej knjigi in ponazarjal naj bi Gozdni ključ, o katerem je govorila ena od legend.”
“In kako mislite, je to mogoče ta Gozdni ključ, o katerem govori legenda?” - je vprašala Lianna. Pri tem so ji zažarele oči.
“O čem sploh govori ta legenda?” - Frodo ni razumel Lianninega navzdušenja.
“Vredu, vam jo bom povedala, vendar se nekam usedimo, saj se mi ne da tukaj stati.

Poiskali so primerno mesto v senci pod velikim drevesom sredi polja. Udobno so se namestili, pripravili za poslušanje, in Judy je začela:
“Torej, legenda govori o Gozdnem ključu, ki so ga izdelali vilinci, prav takšen, kot ga imam zdaj jaz v roki. Ključ je bil zelo pomemben, saj je odpiral drevo,…”
“Lepo vas prosim,” - se nenadoma oglasi Frodo - “kako lahko ključ odpira drevo?”
“Ja od kod pa naj jaz to vem? In če me boš prekinjal, sploh ne bom povedala legende! Če jo hočeš slišati, po treba biti malo tiho!”
“Vredu, ne bom te več prekinjal.”
“Hvala. Torej, ključ je odpiral drevo, v katerem naj bi bilo nekaj čudežnega. Vilinci so verjeli, da ima lastnik tega ključa neznansko bogatstvo. 50 let nazaj pa je iz muzeja ključ ukradlo neznano bitje, verjetno volkodlak ali kaj takega. Potem ga niso več videli.”
“In…kje naj bi bilo to drevo?” - vpraša Frodo, ko se prepriča, da je Judy zaključila s pripovedovanjem.
“Nekje, kjer je mirno, hladno čez celo leto…
“Verjetno je to nekje v kakšnem gozdu..” - ugiba Frodo
“Nekje, kjer nobeden ne hodi, kjer je vse tiho…” - nadaljuje Judy
“Morda v Tihem gozdu!” - se domisli Lilly
“Morda pa res!” - vsi so veseli, da jim je uspelo razvozlati uganko - “Gremo lahko kar tja in poiščemo tisto drevo?” - se navduši Frodo
“Vendar mi pravzaprav sploh ne vemo, kje je tisto drevo! Tihi gozd je zelo velik, v njem je na milijone dreves!” - Judy vidi, kako po njeni pripombi vsi izgledajo tako razočarani. - “Vendar vem, koga moramo vprašati! Iti moramo v Vilinski gozd na zahodu Evinarije. Tam živijo gozdni vilinci, ki so malce bolj neprijazni in nikomur ne zaupajo, vendar jih bom probala prepričati, da nam vseeno kaj povedo. Konec koncev, so moji sorodniki.
Tako so se dogovorili, da se čez eno uro srečajo pod istim drevesom in skupaj odrinejo proti jugu. Frodo je že odšel, ko se Judy spomni na Lilly in Lianno.
- “Kam bosta pa šle vidve? - ju vpraša, saj je vedela, da bo njune starše skrbelo. - “Odpeljati vaju bom morala domov.”
“Ne, samo tega ne! Zelo radi bi šle z vama!” - se upira Lianna
“Vredu, pripeljala vaju bom v Drugi Dejl in vprašala vajine starše, če lahko gresta z nama. Vendar če ne bodo dovolili, žal ne bosta mogle iti.”
“Vprašati boš morala samo eno mamo, saj je oče na reki Seji in lovi ribo. Z Lilly pa imava vseeno skupne starše, saj sva sestri.” - pojasni Lianna
“O, super, še bolje.” - Judy je bila v resnici prav začudena, vendar tega ni hotela pokazati.

Uro pozneje je Frodo že čakal pod velikim drevesom sredi polja. Zdelo se mu je, da čaka že tri ure, vendar sta minili le dve minuti. V daljavi je končno le zagledal tri postave: eno večjo in dve manjši. Ugotovil je, da so to verjetno Judy, Lilly in Lianna.
“Kje ste pa bile vse tri?” - je radovedno vprašal, ko so prišle bližje.
“Prepričevale smo gospo Mayon, da bi spustila Lilly in Lianno z nama.” - je pojasnila Judy.
“Dolgo je trajalo, da je končno pustila.” - je pripomnila Lilly.
“Kakor koli, moramo že na pot, če hočemo priti v Vilinski gozd do treh popoldne.” - jih je spomnila vilinka.
In tako so se odpravili. Hodili so mimo polij, pokritih z pšenico, koruzo in ajdo (da, ta raste tudi v Evinariji!).
Pot je bila vsa navadna, dokler niso v daljavi nekaj zagledali.

To je za danes vse. Lp
Amy