PREJŠNJIČ:
»Čestitam.« je bil kot vedno jedrnat Patrick.

35.del:
Ker je bil že večer so šli vsi spat. Harry je sanjal. Ne o Mrlakensteinu. Sanjal je, da sta z Ginny vsem povedala novico o dojenčku. Vsi so bili veseli. Samo Ron ne. Govoril je o izdaji prijateljstva. Harry se je zbudil povsem prepoten. Dvignil se je. »Si imel more?« ga je vprašala Ginny iz druge strani postelje. »Zakaj si budna?« je Harry vprašal. »Ker je ura polnoč. Spat sva šla ob desetih jaz pa sem že trikrat bruhala.« je rekla. Izgledalo je, da ji je precej vseeno. »Kaj si sanjal?« ga je vprašala. »Da me je Ron ubil, ko sva mu povedala za dojenčka.« je pretreseno rekel Harry. Ginny se je zasmejala »Ron te ne bo ubil. Malo jezen najbrž bo ampak, saj boš imel ti svojo in jaz svojo palico.« ga je mirila Ginny. »Hermiona bo najbrž navdušena, mami tudi. Da o Teddyju ne govorimo.« Ginny je naenkrat vstala in stekla v kopalnico. »Si v redu?« je zaskrbljeno vprašal Harry. »Ja, sem se že navadila. Doktor je rekel, da se bo nehalo v dveh tednih.« je povedala. Harry je nazaj legel in zaspal. Spet in spet je sanjal o Ronu. Zjutraj se je zbudil z obupnimi podočnjaki. Ko je prišel v svojo pisarno na ministrstvu ga je v njej čakala Hermiona. »Ojoj, Harry izgledaš grozno. Si sploh kaj spal?« ga je vprašala. »Dobro jutro. Spal nisem prav veliko. Ampak zjutraj sem si pripravil tri skodelice kave, tako, da bom preživel.« je rekel Harry. »Zakaj pa nisi spal?« je vprašala Hermiona. »Zaradi… Saj boš kmalu izvedela.« je rekel Harry. »Tudi prav. Pa pojdi danes v hišo tistega preprodajalca. Slišala sem, da ima nekaj sumljivih stvari. Tukaj imaš nalog za preiskavo.« je rekla in mu podala papir. Nato je odšla. Harry je uredil nekaj papirologije potem pa se odpravil k preprodajalcu. »Pozdravljeni gospod Marks sem…« je začel Harry, ko mu je preprodajalec odprl vrata. »Vem kdo ste. Zakaj ste tu?« je grobo rekel Rian Marks. »Tukaj sem, da pregledam vašo hišo. Menda so v njej temni predmeti.« je rekel Harry in poskušal ohraniti miren glas. »Nimate pravice prestopiti mojega praga!« je rekel Marks. »Pravzaprav lahko, imam nalog.« je mirno rekel Harry in mu pred nosom podržal papir. »Ne briga me kakšne papirje mi potisnete pred nos, v mojo hišo ne boste šli!« je vztrajal Marks. »Gospod Marks, za sabo imam aurorje« je rekel in se malo odmaknil, da je marks lahko videl tri aurorje »če bo potrebno pa lahko pokličem tudi ministrico.« je Harry dokončal stavek. »Kaj pa mi bo tista bunklja. Kakšna beda, bunkelj za ministra!« se je jezil Marks. »Mislim, da taki izrazi niso potrebni. Bi nas prosim spustili v hišo, drugače bomo prišli vanjo na silo.« je rekel Harry. Marks jih je nejevoljno spustil v hišo. Našli so tri uročene ogrlice in lobanjo. Zaplenili so mu jih in mu dali opozorilo o nadaljnjih prekrških. Harry je utrujen od prerekanja z njim prišel nazaj na ministrstvo.

Hej,
tukaj je nov del. Upam, da vam bo všeč. LYSM