Tole je današnji del:
Zbudil me je manjši pok in Jakovo tiho prekljinjanje. Zavila sem z očmi in s z nasmeškom podala po stopnicah. Ko sem bila na sredini poti pa mi je zdrsnilo in odpeljala sem po riti navzdol. Direkt po trtici. In na kocu sem se zdrsala po marmornih tleh in se zaletela v Jaka. »Drugič hitreje pobriši tla.« sem mu očitala. Nato pa me je poklicala Valerie.
V: Hej! Kako gre?
G: Še kar dobro. Zdajle sem se ravno skipala, KER JE NEKDO POZABIL POBRISATI STOPNICE! Sem zakričala, da me je Jake slišal.
V: Pri meni gre tudi vse kot po maslu. Če se kaj ne zalomi pridem k vama.
G: To bi bilo super.
V: Si si pa vzela čas za počitek. Ura je že 10.
G: Ja in? Včeraj sem se tihotapila.
V: Ne bom vaju več motila.
G: Adijo.
V: Bye.
In tako sva prekinili.
Pojedla sem zajtrk in šla tečt. »Če je ura enajst in jaz tečem do velikega grebena in to traja eno uro pridem čez dve uri.« sem preračunavala. »Se vidiva čez dve uri to pomeni ob enih.« sem rakla Jaku in odšla. Veliki greben je bil popoln. Obsijan v soncu. Bil je eden najlepših trnutkov kar sem jih videla. Tekla sem čez mesto z slušalkami v ušesih, ko sem se v nekoga zaletela. Zaletela sem se v Davida. »O živijo Grace!« je začel pogovor David. »Živijo« sem rekla hladno. »Še danes velja deskanje?« je vprašal. »Ja.« sem rekla in si dala slušalke nazaj v ušesa in takla dalje.
Upam, da ti je bil všeč.
Pesem, ki jo je poslušala Grace: https://youtu.be/HyHZ2bq7di8?list=RDMMHyHZ2bq7di8
Lp. fla