»Nehajte prosim!« sem kričala proti policistom. »Mene ubijte ne njiju!« sem kričala. Kar naenkrat sem začutila grob prijem. Nekdo me je potisnil v belo-moder avto in me odpeljal. Z vrvjo sem imela zvezane roke. Nič si nisem upala reči. Zaspala sem. Zbudila sem se v majhni sobici polni otrok kot sem jaz. Vsi so bili črni in podhranjeni. Nekateri so bili napihnjeni, ker niso dobili hrane, drugim pa so se ravno zato videla rebra. Na bruhanje mi je šlo. Kar naenkrat so se odprla vrata.
»Delat!« je zakričal moški in vsi so se pognali iz sobice, le jaz sem ostala notri. »Kaj še čakaš?« je grobo zavpil moški in takrat sem dojela kje sem. V taborišču sem. Hitro sem pokimala in se pognala iz sobe. Stopila sem v blato. Nisem se ustavila. Starša sta mi pripovedovala kako je bilo ko sta bila ona v taboru. Na srečo sta nekako ušla, ampak zato so ju tudi ubili. Potka me je vodila proti velikemu rudniku.
»Hej!« sem rekla, ko sem pristopila k neki deklici. Lopato sem zarila v steno in začela kopati. Deklica ni rekla ničesar.
»Hej!« sem še enkrat rekla.
»Kaj hočeš? Spelji se stran!« je zavpila name, da me je skoraj odneslo. Odšla sem nazaj do nje, saj sem si tam že naredila luknjo.

Hej!
To je moja nova zgodba. Objavljala jo bom približno enkrat na teden.
Upam, da vam je všeč in da jo boste spremljali.

CARINA (glaavna oseba): https://www.barnesandnoble.com/blog/kids/wp-content/uploads/sites/7/2015/07/TheMightyMissMalone.jpg
MAYA (deklica iz rudnika): https://detroit.cbslocal.com/wp-content/uploads/sites/15909782/2016/08/aniya-whitfield.jpg?w=1024&h=576&crop=1
Lp. Ilovecandy