Gabriel
Po tem, ko sem pustil Diega, da je zbežal sem se odpravil iskat morilca svojega mlajšega brata-Mrkija. Prav kmalu sem ga našel v kuhinji. Vselej sem vedel, da je navaden strahopeten hinavec, ki se koristi le z strahom drugih. Okoli mene je še vedno divjala bitka čeprav sem že vedel, da bomo zmagali. Naši možje so klali obraznike in ti so padali v velikem številu čeprav so bili prej v premoči. Natančneje sem Mrkija našel čepečega pod mizo, hlače je imel premočene. Pogled v očeh je imel blazen in ko me je zagledal so se mu zenice od strahu še povečale. Hotel sem se mu kruto maščevati, a kar naenkrat se mi je človek pred mano zasmilil. Njegova podoba, ki ni bila prav nič podobna mogočnemu generalu kakršnega sem včasih poznal je bila bedna prav tako kot on sam. Zato sem k sebi poklical stražarje, ki so ga nepremičnega odvlekli v ječo. Zaradi nevarnosti, ki bi mi lahko pretila na gradu, sem se skupaj z nekaj zvestimi stražarji dogovoril, da se skrijem dokler se vse skupaj malo ne umiri in se prah poleže.
Zato sem zdaj tukaj, stojim pred Mirellinimi vrati in zbiram pogum za ponovno soočanje s sestro. Potrkam. Nič. Potrkam še enkrat. Nič. Berta (če je kdo pozabil je to Mirellina hiša s kurjimi nogami ) se le malo zamaje in se popraska po nogi. Vse je mirno. Preveč mirno. Vzamem zalet in z eno nogo razbijem vrata. Berta nejevoljno zakokodaka ko planem v notranjost. V hiši je vse razmetano in po tleh so blatne stopinje Moric, ki so v očitni paniki zapustile hišo. Zaslišim pridušeno stokanje. Pospešim korak in nato že v teku odprem vrata Mirelline spalnice. Na tleh zagledam sestro, ki se opira na roke. »Mirell!?« Kriknem. Omotično me pogleda in ko me spozna za spoznanje odpre oči. Stečem k njej in se ji pomagam dvigniti. Z ramo se nasloni name in hoče zapreti oči, a jo grobo stresem. »Mirell kaj se je zgodilo, si vredu!?« Še vedno napol omedlevajoč z roko pokaže po sobi. »Prišla je…« šepne in pokima. »Kdo?« Na njenem telesu ni očitnih ran zato si malo oddahnem in popustim prijem. »Iskala te je. Že dolgo sem vedela, čutila sem njeno prisotnost.« Reče. »Kdo Mirell, kdo!?« Živčno vprašam. Mirell zakašlja in si z roko gre skozi lase. »Tisa,« šepne.


Helou kako ste kej? Smo že čisto pozabili na šolo ne? (no vsaj jaz sem haha) Še par delov pol pa najbrž konec:sob: zdej pa še ena igrica
Rejtajte tele osebice od 1 do 10
1. Beatrice
2. Diego
3. Gabriel
4. Mirell
5.Meltix (haha mogoc je on mal zginu iz zgodbe ampak ok...)