Košuta sploh ni vedela, kaj ji grozi.
Mirno je grizla sočno travo na jasi in se ni zmenila za svet okoli sebe.
Jaso je obkrožal gozd iz katerega je vel hlad, ki je mlačne jesenske dni in noči naredil hladne.
Gozd je bil pomešan z iglavci in listavci, hrasti, bukvami, brezami, jelkami, smrekami, bori, macesni, kostanji, divjimi češnjami in še mnogo drugih dreves.
Nenadoma je spokojno vzdušje na jasi končal šum iz gozda.
Košuta je le malo premaknila ušesa, da je lažje slišala, a svojo pozornost je še naprej posvečala travi.
Bila je tako sočna, sladko-kisla in okusna, da je sploh ni prenehati!
Odpravila se je na drugi konec jase, kjer še ni pojedla nič trave.
Tedaj je nenadoma nekaj planilo iz gozda.
Košuta ni niti enkrat uspela še trepeče se oglasiti, ko je že ležala sredi njej tako okusne trave s pregriznjenim goltancem.
Kri iz vratu se je kakor hitro nalezljiva bolezen širila po jasi in kmalu jo je bila polovica rdeča od krvi.
V gozdu je še enkrat zašumelo in iz njega je stopilo dekle.
Nosila je kratko podloženo krilo iz lisičjega kožuha, platneno srajco, usnjen telovnik z dolgimi rokavi in usnjene sandale.
Prek hrbta je imela poveznjen tul za puščice iz črno-zelene kačje kože.
Puščice so na koncu imele sovja peresa za tišji polet.
Punca je v roki držala lok, narejen iz lesa divje češnje, lepo rdečkast in premazan s mastjo, da se je lepo svetil, za lažje ukivljanje in boljši oprijem.
Za pasom sta tičala dva noža, prvi, z ročajem, narejenim iz črnega obsidiana in smaragdi, zelenimi kot mačje oči.
Drugi nož je imel ročaj slonokoščeni ročaj, okrašen s rubini, rdečimi kot kri.
Sama njena postava je delovala zelo lepo.
Imela je dolge, do kolen segajoče črne gladke lase. Oči so bile čudovito modre, sinje kot morje na sončen dan. Nad očmi so se bohotile goste črne trepalnice.
Obrvi je imela elegantno ukrivljene, ustnice pa srčaste in rdeče. Polt je bila gladka in mlečno bela, dekle pa je imelo pegice, ki so še bolj poudarjale njeno toploto in prijaznost, ki je kar sevala od nje.
Stopila je izza debelega hrasta in očitajoče dejala:
"Kashal, resno?" Pogledala je črnega volka z zelenimi očmi, ki se je veselo gostil s košuto. Na njen očitek je dvignil glavo in jo pogledal. Gobec je imel krvav.
"Daj, pusti še malo zame," je dejala Kelly in odrinila Kashala, ki se je umaknili in se oblizoval.
Kelly je vzela svoj slonokoščeni nož, ki ga je imenovala Beli nož.
Z njim je že navajeno odrezala velik kos mesa in ga spravila v veliko usnjeno torbo. Ko je rezala, je v gozdu spet zašumelo.
"Yamana, pridi, vem, da si ti." je ne da bi odrvnila oči od mrtve košute dejala Kelly in v malho spravila še en kos mesa.
Iz gozda je prilomastila ogromna rjava medvedka, ki se je uživaško zleknila poleg Kashala.
Ko je pobrala vse mehke in užitne dele, je košuto vrgla Kashalu in Yamani, ki sta lačno planila nadnjo.
Izza drevesa se je naenkrat tiho prikazal ris, ki je v gobcu nosil uplenjenega jelena.
Njegova lastnica se je obrnila proti njemu, zagledala plen in se nasmehnila.
"Dobro si opravil, Layan, res dobro," ga je pohvalno pobožala po glavi.
Odprla je jelena in spet rezala dobre kose.
Ko je prenehala, je Layanu ponudila ostanke.
Layan je elegantno pristopil do jelena in začel previdno jesti.
Kelly se je ob pogledu nanj nasmehnila in vstala.
Yamana in Kashal sta pojedla košuto in sta se prijateljsko ravsala.
Yamana je zarjovela in z enim zamahom podrla Kashala. Kashala je bevskajoče zatulil in zasoplo obležal na travi.
Ogromna medvedka se je počila zraven njega in skupaj sta zasoplo tulila in rjovela.
Layan ju je ponosno premeril in s taco porinil jelena nazaj proti Kelly.
Ta se je nasmehnila in vzela Črni nož, nož iz obsidiana in odrezala jelenovo mogočno rogovje.
Layan se je zadovoljno prevalil na trebuh.
Kelly je pokleknila poleg njega in ga začela čohati.
Ris je zaprl oči in zapredel kot mucka. Pretegnil se je in spet skočil na noge.
"Torej družba, pot pod noge! Do mraka moramo biti spet v taboru, spotoma pa moram nabrati še *i*ishaane*i*."
*i*Ishaani*i* je bila zdravilna rastlina, ki je pomagala, da se rana ni zagnojila. Vaškim zdravilcem je *i*ishaana*i* že zdavno zmanjkalo, kmalu pa naj bi se priredil lov na divjo svinjo.
Vsi so vedeli, da je pobesnela divja svinja zadnje, kar bi si želeli.
Kashal se je veselo pognal v goščo, Layan mu je sledil. Le Yamana je ostala in hodila ob Kelly.
Kelly je vedela, kaj njeni ljubljenčki počnejo.
Živali so bile neprekosljive v iskanju *i*ishaana*i*, Kashala in Layana pa so celo nekaj časa urili za iskalca *i*ishaana*i*.
Ogromna medvedka pa je bila kot nalašč za 'osebnega stražarja' in svojo dolžnost je zvesto izpolnjevala.
Nekje v gozdu naprej je zatulil Kashal.
To je pomenilo, da je našel *i*ishaan*i*.
"To je pa hitro, kajne?" je Kelly vprašala svojo medvedko.
Ta jo je pogledala z bistrimi lešnikovimi očmi.
Lastnici teh treh divjih živali se je zdelo, kot da jo njeni ljubljenčki razumejo, kaj govori.
Bili so presneto bistri.
Stekla je naprej, do Kashalovega tuljenja, ki se ni končalo.Yamana ji je lahkotno sledila.
Ko sta končno prispeli do tuljenja, sta videli volka in risa, kako sta ponosno ležala ob rastlinah z belimi cvetovi.
"Pridna," ju je tiho pohvalila Kelly in pokleknila.
Previdno je izruvala tri rastline s koreninami vred, iz torbe vzela lanen prtiček in previdno zavila rastlino vanj.
Nežno jo je spustila v malho.
"Čestitam vama!" je še enkrat pohvalila risa in volka.
Tedaj so vse tri živali sozvočno zarenčale.
Kelly je dovolj vedela, kaj pomeni renčanje.
V roke je previdno vzela lok iz tula vzela puščico in jo položila, pokleknila in napela tetivo. Sploh ni vedela, kaj se dogaja, vedela je le, da ji grozi nevarnost.
V grapi se je zaslišal peket konjskih kopit po suhem listju. Bilo je več konjev.
Hip kasneje so jezdeci in njihove jezdne živali planili izza dreves.
Izgledali so, kot da vidijo prikazen.
Njihovo presenečenje je izkoristila puma, ki so jo jezdeci preganjali.
Kot blisk je šinila naprej v grmovje.
Vendar niso bili vsi tako presenečeni.
Nek moški je hitro opazil, da puma hoče pobegniti, zato je sprožil puščico, ki se je pumi zapičila v zadnjo taco.
Ranjena žival je jezno zarjovela in se mukoma uspela odpraviti naprej v gozd.
"Kdo si?" je Kelly vprašal resnično velik mož, ki je imel ob boku pripet meč, zraven pa še bronasto bodalo.
"Najprej vi odgovorite," je mrko rekla Kelly in uperila puščico v njega.
"No, prav, če že hočeš vedeti, necivilizirana punčara," je zagodrnjal že na videz zoprn človek.
Tudi Kashal je bil tega mnenja, zato je divje zarenčal in splašil Zoprneževega konja.
"Ustavi svoje ljubljenčke!" je zavpil, medtem ko se je njegova siva kobila prestrašeno vzpenjala na zadnje noge in rezgetala.
Ko mu jo je uspelo pomiriti, se je sovražno zastrmel v Kelly in jezno pristavil.
"No, ta tvoj volk pa mi je vzbudil željo do molka."
"Če že hočeš vedeti, smo kraljevo spremstvo princa Enhanna. *i*Takoj*i*se odstrani iz kraljevega gozda. Veš, da te kralj lahko obglavi?"
Kelly se je trpko nasmehnila. To *i*kraljevo spremstvo*i* je mislilo, da je nepismena.
Ni bila takšen divjak, da ne bi znala brati in pisati.
"Poglejte v knjigo Kraljeve posesti v zadnjih dveh tisočletjih, poglejte 109. poglavje, 3 odstavek, 8 vrstica. Tam razločno piše vse pokrajine, v lasti kralja Ashalla Mogočnega, notri pa ne omenja Skrivnostnega gozda. Torej, po tem, kar tam piše, bi se morali odstraniti VI in ne jaz."
Prav videlo se je, kako so zazijali.
Tedaj se je oglasilo:
"Hayan, kje si?"
Orjak je zaklical čez svojo ramo.
"Veličanstvo, trenutno smo naleteli na nevarnost, počakajte kjer ste, takoj bomo vse uredili."
"Kakšne nevarnosti? In kje je puma?" se je ob teh besedah iz goščave prikazal domnevni princ.
Za Kellyjina merila je bil napravljen preveličastno in zdel se ji je preveč ošaben.
Kdo bi v blatnem gozdu nosil svileno obleko, okrašeno s srebrnimi vezninami?
"O, poglej, poglej. Tukaj pa imamo malo divjakinjo," se je posmehljivo nasmehnil.
Jezdil je plemenitega belca.
"O, poglej, tukaj pa imamo očetovega in maminega sinka," se je porogljivo oglasila Kelly.
Prinčev obraz je do jeze zardel. S svojimi črnimi očmi in svetlimi lasmi in rdečim obrazom je izgledal res smešno.
"Straža, primite jo!" je rezko ukazal.
Prinčev stražar, Orjak je pogledal Enhanna.
"Vaš visočanstvo, saj je samo deklica. Pustite jo, naj odide nazaj k svojemu klanu."
"Mi boš ti ukazoval?" ga je jezno pogledal Enhann.
"Možje, ustavite se! Najprej moram poizvesti, kdo je in iz katerega klana je, da bomo lahko uničili njeno družino."
"No, to bo pa zelo težko," se je ponorčevala Kelly.
"Kdo si? Takoj povej, če ne bo tvoja glava odličen okras na obzidju!" je ošabno ukazal princ.
"Če pa ste tako trmasti in nepremišljeni, da boste napadli moje pleme, pa naj vam bo. Sem Kelly Ayssa Wenhien iz klana Lisic. Moja mama je bila iz Lisic, moj oče iz Volkov. Moj dedek iz Lisic, moja babica iz Medvedov. Moja prababica iz Medvedov, moj pradedek iz Orlov. Moj prapradedek iz Orlov, moja praprababica iz Risov. Želite vedeti še kaj o moji družini, na primer, zakaj spimo v šotorih in ne v vaših obupnih kamnitih gradovih?"
Kelly je zaslišala rahlo smejanje Orjaka in ostalih mož, le princ in Zoprnež sta ostala resna.
"Torej, ti izmeček iz Lisic, poslovi se od življenja. Gaysman, Ueran, Hayan, Pest, naprej!"
"Ups, gospod strahopetni pošilja *i*štiri*i* može na eno samo deklico. Koliko stražarjev pa boš poslal na moje ljubljenčke?" je pomignila proti Kashalu, Layanu in Yamani, ki so prežeče stali, pripravljeni da zaščitijo svojo gospodarico.
Hayan je pomirjujoče rekel princu.
"Vaša visokost, pustimo jo, naj gre. Tako ali tako bomo čez nekaj časa napadli njeno pleme."
"In kaj te je prepričalo v dejanje, da jo spustiš? Se ti zdi očarljiva? Se ti zdi *i*pametna*i*?" se je zasmejal Enhann.
Nihče drug se ni zasmejal.
"Če moram še to povedati, v Kraljevem zakoniku piše, da se ne sme pobijati ljudi, ki niso iz pokrajin v kraljevi lasti. Izjeme veljajo le v primeru vojne."
"Ka..Kako to veš?" je hripavo vprašal Enhrann.
"Oh, klani v Skrivnostnem gozdu nismo tako necivilizirani, kot mislijo strahopetni ljudje," je skomignila z rameni Kelly in sprožila puščico v prinčevo roko.
Ta je zavpil, kot da mu gre za življenje ali smrt.
"Ti hudobnica! Ujemite jo! Ubila me je! Umiram!" je skozi solze vpil princ.
"In plemena v divijini nismo tako strahopetna in za razliko od vašega sveta, tudi punce se znamo dobro tepsti," je rekla Kelly, skočila Yamani na hrbet in se pognala stran od moških, ki so vlekli meče iz nožnic in poskušali raniti Aysso.
Ayssa je na hrbtu medvedke dirjala proti taboru Lisic, za sabo pa je slišala jok prestrašenega in nadutega Enhanna ter jezne krike in vpitje njegovih stražarjev.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Hej, jaz sem nova in tole je moja prva zgodba na Pilu. :blush:
Upam, da vam je bila všeč, ker jaz ne znam pisati dobrih zgodb, hehe.:grin:
Rada vas imam,
*b*Črna*b* *zelena*L*zelena**modra*i*modra**roza*l*roza**zelena*i*zelena**modra*j*modra**roza*a*roza*:blossom: