»Še darilo zate piflarka,« se je zarežala Anita in v moje tresoče roke vrgla rastlino. Dlani so me zapekle in koprivo vrgla na tla. Odšla je Anita in vrgla ključ na marmorna tla. Dvakrat sem zaklenila sobo in se s solzami v očeh vrgla na posteljo. Takrat pa sem zavohala slan vonj. Bila sem umazana in prepotena. Bolje da si privoščim kopel,« sem sama pri sebi rekla in odkorakala v kopalnico. Najprej sem si iz las pobrala kup vejic in iz ušes odstranila uhane z modrimi rožami. In takrat sem nekaj zaslišala. Najprej sem mislila, da Anitina skupina udarja po vratih. A je prihajalo od balkona. Odprla sem vrata in zavohala čudovit morski zrak. Še vedno sem lahko videla ogromna drevesa pragozda. Na balkonskih tleh pa je ležala majhna papiga. Vedela sem da je skobčevka, saj sem imela eno (živela je samo en teden). Naj ni mrtva, naj ni mrtva, naj ni mrtva so besede podivjale v mojih mislih. Ptico sem pobrala in jo odnesla v stanovanje. Bila je precej barvita zato sem sklepala, da je samček. Položila sem ga na svoj rdeč pulover s srnjačkom Bambijem. V roke sem sem vzela telefon in prebledela. Že pol ure bi morala biti na večerji.
»Ostani tukaj!« sem živčno rekla bitjecu in si šla hitro umit lase.
___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

To je to za danes. Upam da vam je bilo všeč.