Letalo je letelo čez goste oblake občutek sem mel da smo se izgubili, čez nekaj trenutkov se je letalo močno stresel in zasilno pristal na otoku, glava me je močno bolela. Skobacal sem se iz letala in pogledal okrog sebe in se zavedal da nismo v vojaški šoli ampak v džungli oz. gostem gozdu. Voznik letala je klical druge postaje ampak je bil signal prešibak mogli bi iti na vrh gore da bi lahko poklicali na pomoč. Bil je skoraj že večer ko smo se še vedno kregali kdo je kirv. Potem smo se končno umirili in poskušali sestaviti šotor in se zopet skregali, saj naju Tener ni maral. Z bratom sva šla po svoje dolgo v noč sva hodila med drevesi Bila sva tako utrujena da sva šla v votlino in v trenutku zaspala. Naslednje jutro sprva nisva vedela kje sva, po tem sva se spomnila kaj se je zgodilo. V brlogu je bilo srednje veliko jajce Oliver ga je takoj pograbil in ga dal v nahrbtnik. Odpravila sva se nazaj na plažo po uri hoje sva ugotovila, da sva izgubljena. Hodila sva dokler ni sva prišla do slapov tam sva se napila in spočila nato se je šel Oliver kopat v vodo ko se je iz gozda zaslišalo močno rjovenje, prvič v življenju sem slišal kaj takega od straha sem stekel k Oliverju in se zapodil v slap Oliver se je težko prišel iz slapova Oliver me je vprašal si slišal s strahom sem rekel »ja sem« Šele nekaj časa pozneje sem videl bledo senco bil sem tako prestrašen da nisem vedel ali naj grem ven iz slapa ali ostanem notri nekaj trenutkov sem stal pri miru po tem sem pa vpraša »kdo je tam« starejši moški se je nasmejal in rekel »končno pomoč« in se še naprej smejal. Vprašal sem ga kaj dela tukaj in kako mu je ime odgovoril mi je James Janson nisem mogel verjeti ta človek je bil najin dedek ki je pogrešan že 15 let nato sem mu povedal še svoje ime in bratovo nato sem ga vprašal kaj pomeni to rjovenje. Povedal je da je od nekdaj imel rad dinozavre in da ne more poklicat pomoči in da čaka že 15 let da ga rešijo. Najbolj me je zanimal kako to da so dinozavri še živeli, najbolj sem bil obupan ko sem slišu da bo čez mesec dni narasla voda in da se bomo utopili.
se nadaljuje
se nadaljuje
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mešanica vsega možnega
Ojla,
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(312)
Srednje.
(192)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(52)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Sam tak likam!!!!:kissing_heart::heart_eyes::blush::wink::innocent::grin::relaxed:
Lp, ...