Jane in Granne Bond sta sestri. Granne je starejša in bolj premišljena, Jane pa zaletava. Zdaj sta v knjižnici v družinski hiši. V bistvu je dvorček. Jane: "Granne, poglej! Kako stara knjiga! Treba jo bi bilo očistiti!" Granne: "Jane, ne!"
No ja. Granne je imela prav. Jane knjige ne bi smela odpreti, saj je, ko je potegnila knjigo s police, knjižnico zajel prah. Sestri sta imeli občutek, kot da ju nevidna sila močno in tako hitro, da nista videli ničesar okoli sebe, poriva naprej. A nista se zaleteli v knjižne police, v naslednjem trenutku sta stali sredi nepoznanega gozda, na jasi. A to ni bil navaden gozd, kakšne so imeli v njuni domovini na švedskem. Ne, da je bil nekaj posebnega, se je čutilo v zraku. Drevesa okoli jase so bila stara, če bi bili prepričani, da sta še vedno na zemlji, bi mislili, da so bukve, saj so imele tmno deblo in zelene liste. "No, pravi Jane, vseeno se pa nisva zaleteli v knjižne police, kajne?" "Joj, Jane! To je mnogo hujše, ne razumeš? NE VEVA KAKO VEN!