»Mimo grede, dobra izbira obutve!« Obe sva se zahihitali in hitro pogledali k tabli kajti učiteljica naju je opazovala. In na žalost mi je še naročila da naj po koncu ure počakam pri njej. Ko mi je to povedala sem samo prestrašeno prikimala. Potem smo nadaljevali s poukom. Kar naenkrat je punca s črnimi lasmi tiho rekla: » Aja, mislim da te učiteljica Doroteja ne bo preveč okregala. Vsa nobenega iz tega razreda še ni. Seveda! Nisem se še predstavila Sofija mi je ime! Pokimala sem ji in nato pogled usmerila v tablo. Tam je ravno učiteljica razlaga kako bo potekal današnji dan in celo šolsko leto. Povedala je tudi da se bomo skupaj odpravili v šolo v naravi ki bo v Radencih in to pozimi. Več pa si žal nisem mogla zapomniti, saj sem preveč razmišljala o tem kaj se bo zgodilo po tej uri. Čeprav me je Sofija malo pomirila sem bila še vedno na trnih. Naenkrat pa se je kar zaslišala melodija zvonca in vsi so stekli iz razreda, razen Sofije. Ona pa se je mogla zapeljati na vozičku. Videla sem da jo je pred razredom čakala njena oskrbnica. Nekaj časa sem gledala za njima nato pa sem se posvetila učiteljici.

Hvala ker spremljate mojo zgodbo!