Med kosilom smo se veliko pogovarjali. Izvedela sem da se mami in Lukasova mama že od otroštva poznata. Zlo dobro se razumeta in zato sta sklenili da bomo imeli zagotovo še kdaj piknik. Naslednjič naj bi bil pri njih. Prav veselila sem se že ponovnega srečanja. Več pa nisem slišala njunega pogovora. Jaz, Lukas in Deja smo se bolj družili z babi. Ta nam je pripovedovala o svojem otroštvu. Govorila je o prigodah, ki so se ji zgodile o šoli in doma.
»In zato ima Bojan še danes krive roke! Prav čutila sem njegovo bolečino! Bil je poreden dečka!« Tako je govorila. Čeprav sem njene prigode poslušala vsak dan so mi bile vedno všeč, saj je vedno prigode malce spremenila. Kdaj je kakšno stvar dodala da je zgodbo popestrila, včasih pa je celo pokazala stvari iz svoje preteklosti. Danes je na piknik prinesla staro ogrlico svoje mame. Rekla je da je res neprecenljiva.
»Ko bom umrla bo to verižico dobila tvoja mama!« Pokazala je name in Deja me je občudovala z velikim spoštovanjem saj je vedela, da sem po njej jaz. Babica se je nato nasmehnila in rekla:
»No zdaj pa le jejte da se hrana ne bo ohladila!« Na vilice je nabodla solato ter jo dala k ustom. Enako sem storila jaz. e da sem jaz jedla bučko. Pečeno bučko, ki je poprej še nikoli nisem jedla. Okus je bil kar dober. Ker mi je bila bučka všeč sem si vzela še par bučk. Hlastno sem jedla kot da je to moje zadnje kosilo. Pri približno petnajsti bučki sem se ustavila. Imela sem dovolj. Nisem se hotela prenajesti in zato sem se le naslonila na stol ter opazovala ostale. Ko smo vsi zaključili je mami rekla:
»Otroci, lahko prosim odnesete posodo?« Vsi smo ubogljivo prikimali. mami pa je še dodala:
»Nekaj bi rada povedala starejšim, vendar ne želim da slišite.« Nasmehnila se nam je in nas skoraj odgnala s terase. Vse nas je zelo zanimalo kaj je takega kar bo povedala in zato smo se skrili za ciprese in poslušali.

»Torej.« mami je govorila z zelo tihim glasom da sem jo komaj slišala. Po nesreči sem se naslonila na posodo in je zaropotalo. Starši in babica so se ozrli proti cipresam vendar so kmalu odmaknili pogled od njih. Mama pa je začela še s tišjim glasom:
»Moram povedat da se bom z Gregorjem poročila!« Vsi so veselo zaploskali in začeli spraševati kdaj bo poroka in podobno. Jaz pa sem vstala in razkačena odšla do mize starejših. Ustavila sem se točno ob mami in rekla:
»Nisi mi povedala da se bosta poročila! Sploh pa zdaj! Oči je umrl pred približno nekaj tedni in ti se boš kar zdaj poročila? Kako lahko!« Nazadnje sem se že drla in solze so nekontrolirano tekle iz mene. Mama pa je vsa bleda zrla vame in rekla:
»Nisem te hotela obremenjevati s tem in hotela sva da je presenečenje!« Nekako se mi je nasmehnila. Ter tiho je še zašepetala ostalim gosto, ki so presenečeno zrli vame:
»Malo je razkačena. Saj veste ni pričakovala!« Gostje so pokimali jaz pa sem še bolj obupano zavpila:
»Seveda sem jezna! In kar je najhuje je to da si to prvo povedala drugim članom družine in ne meni!« Že sem hotela naprej vpiti vendar sem bila preveč presenečena, da sem samo odvihrala v sobo. Lukas je že hotel iti za mano vendar sem ga grobo odrinila ter mu jasno dala vedeti, da naj me pusti pri miru. Ko sem prišla v sobo sem se vrgla na posteljo ter začela jokati in to glasno. Drla sem se in drla dokler nisem ostala brez moči. Šele zdaj sem ugotovila kako nesramna sem bila. Lukasa sem odrinila. Pa čeprav je hotel samo pomagati. Mami sem nadrla, pa čeprav ni hotela nič slabega. Od vse jeze me je začela boleti glava. In to zelo. nisem mogla drugega kot da sem se samo ulegla. Takoj sem zaspala.