Pisalnica
Pogledam v njegove sinje modre oči. Zazdi se mi da so kar naenkrat čisto črne. Stresem glavo in spet ima lepe sinje modre oči. Kar naenkrat ne morem dihati. Počutim se kot, da bi mi nekdo v grlo porinil hokej plošček in ga potisnil, kolikor nizko bi se dalo.
»A daj, daj. Delaš se, tako kot moja sestra. Ves čas se dela, da se davi potem se bo pa enkrat zares davila jo bom pa samo gledal in ji govoril da se dela.
Adrian:
Kaj za vraga ji leze iz?! O ne! Pena je. Hitro iz žepa potegnem telefon in pokličem pomoč. Sklonim se k Lili in samo sedim ob njej. No to. Še jočem poleg, ampak to ni pomembno. Po približno 3 minutah zaslišim glasno sireno.
»Prosim umaknite se.« reče eden od reševalcev. Pokimam in se počasi umaknem.
Lili:
Čutim, da mi prerežejo grlo in vanj vstavijo cevko. Zdaj vsaj diham.
Zbudim se v beli sobi, v beli postelji, z belo posteljnino.
»Zbudila se je!« zaslišim Zalo. Skloni se nadme.
»Moja punčka se je zbudila?« zaslišim očka. Vidim Zalo da pokima. »Naju lahko pustite malo sama?« vpraša očka in slišim kako se zaprejo vrata.
»Poglej. Nekaj ti moram povedati… nimaš raka!« veselo vzklikne. Nekaj poizkušam reči pa ne gre.
»In še slaba novica. Naslednjih nekaj let, ne boš morala govoriti in peti zaradi poškodb v grlu.« čutim, da mi po licu spolzi solza. Očka me objame. Še nikoli se nisem počutila tako varno. Zaslišim trkanje na vrata.
»Naprej.« reče oči in vidim kako v sobo počasi vstopi Adrian. Nagonsko ga grdo pogledam in se obrnem stran.
Čez en teden:
»Lili! Danes greš domov!« veselo vzklikne Zala, takoj ko vstopi v sobo. Nasmehnem se in s police vzamem list papirja. ~Končno!~napišem in se še bolj nasmehnem.
»Samo še en pregled in lahko greš domov.« reče črna sestra, ki ravno vstopi v sobo. Naslonjalo mi nagne bolj nazaj.
»Odpri usta.« reče in široko odprem usta. »Mm-hmm… še tukaj… in tule… Zdaj pa poizkusi nekaj reči.« vzamem zvezek in napiše: ~Saj ne morem govoriti. Zakaj???~
»Samo ubogaj me.« reče že malo razdraženo. Užaljeno pokimam in rečem
»Živijo!« hitro se primem za grlo. »Kaj je to?« vprašam in vsi se z debelimi očmi zazrejo vame…
Hej!
Končno sem skupaj spacala nov del!
Napišite kaj mislite da se je zgodilo.
lp. Ilovecandy
»A daj, daj. Delaš se, tako kot moja sestra. Ves čas se dela, da se davi potem se bo pa enkrat zares davila jo bom pa samo gledal in ji govoril da se dela.
Adrian:
Kaj za vraga ji leze iz?! O ne! Pena je. Hitro iz žepa potegnem telefon in pokličem pomoč. Sklonim se k Lili in samo sedim ob njej. No to. Še jočem poleg, ampak to ni pomembno. Po približno 3 minutah zaslišim glasno sireno.
»Prosim umaknite se.« reče eden od reševalcev. Pokimam in se počasi umaknem.
Lili:
Čutim, da mi prerežejo grlo in vanj vstavijo cevko. Zdaj vsaj diham.
Zbudim se v beli sobi, v beli postelji, z belo posteljnino.
»Zbudila se je!« zaslišim Zalo. Skloni se nadme.
»Moja punčka se je zbudila?« zaslišim očka. Vidim Zalo da pokima. »Naju lahko pustite malo sama?« vpraša očka in slišim kako se zaprejo vrata.
»Poglej. Nekaj ti moram povedati… nimaš raka!« veselo vzklikne. Nekaj poizkušam reči pa ne gre.
»In še slaba novica. Naslednjih nekaj let, ne boš morala govoriti in peti zaradi poškodb v grlu.« čutim, da mi po licu spolzi solza. Očka me objame. Še nikoli se nisem počutila tako varno. Zaslišim trkanje na vrata.
»Naprej.« reče oči in vidim kako v sobo počasi vstopi Adrian. Nagonsko ga grdo pogledam in se obrnem stran.
Čez en teden:
»Lili! Danes greš domov!« veselo vzklikne Zala, takoj ko vstopi v sobo. Nasmehnem se in s police vzamem list papirja. ~Končno!~napišem in se še bolj nasmehnem.
»Samo še en pregled in lahko greš domov.« reče črna sestra, ki ravno vstopi v sobo. Naslonjalo mi nagne bolj nazaj.
»Odpri usta.« reče in široko odprem usta. »Mm-hmm… še tukaj… in tule… Zdaj pa poizkusi nekaj reči.« vzamem zvezek in napiše: ~Saj ne morem govoriti. Zakaj???~
»Samo ubogaj me.« reče že malo razdraženo. Užaljeno pokimam in rečem
»Živijo!« hitro se primem za grlo. »Kaj je to?« vprašam in vsi se z debelimi očmi zazrejo vame…
Hej!
Končno sem skupaj spacala nov del!
Napišite kaj mislite da se je zgodilo.
lp. Ilovecandy
Moj odgovor:
Fun-girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Nujno potrebujem pomoč
Živjo!
Imam veliko težavo. Jaz imam dve prijateljici s katerima se dobro razumem. Mina in Katja(izmišljeno ime). Smo se pa včeraj skregale. In Mina in Katja trenirata akrobatiko. Oni dve sta se včeraj na akrobatiki pobotali. Jaz pa sem še vedno do danes ostala skregana z Katjo.(z Mino sva ostali prijateljici). Danes pa sem se pobotala z Katjo. In potem mi je Mina povedala, da sta se oni dve že prej pobotali. Meni pa nista hoteli povedat, da ne bi bila jezna. Jaz sem Mini rekla, da ne bi bila jezna. Pa čeprav sta se Mina in Katja pobotali mi Mina še vedno govori, kako ji gre Katja na živce.
Kaj naj naredim jaz sem čisto obupana.:sob: in zelo sem jezna
Hvala za vaše odgovore.
Lp Fun-girl
Imam veliko težavo. Jaz imam dve prijateljici s katerima se dobro razumem. Mina in Katja(izmišljeno ime). Smo se pa včeraj skregale. In Mina in Katja trenirata akrobatiko. Oni dve sta se včeraj na akrobatiki pobotali. Jaz pa sem še vedno do danes ostala skregana z Katjo.(z Mino sva ostali prijateljici). Danes pa sem se pobotala z Katjo. In potem mi je Mina povedala, da sta se oni dve že prej pobotali. Meni pa nista hoteli povedat, da ne bi bila jezna. Jaz sem Mini rekla, da ne bi bila jezna. Pa čeprav sta se Mina in Katja pobotali mi Mina še vedno govori, kako ji gre Katja na živce.
Kaj naj naredim jaz sem čisto obupana.:sob: in zelo sem jezna
Hvala za vaše odgovore.
Lp Fun-girl
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
