Pisalnica
»Hej! Rose, Rose, Rose!« Zbudila sem se tako hitro, da sem se z glavo zabila v črno polico za knjige, ki so nato vse popadale name. »Kaj bi?« Takrat sem med vrati zagledala Grace.
»Em, hm… oh, ja! Paket si dobila!« je rekla.
»Odloži ga na mizo in pojdi spat! Ura je tri popoldne. Pouk pa se začne ob devetih zvečer. Torej lahko spimo še pet ur, če potrebujemo eno uro za pripravljanje na pouk,« sem ji rekla in si čez glavo poveznila odejo.
»Ampak…niti dvigniti ga ne morem. Zelo je težak, veš?« je rekla Grace in začela paket porivati v sobo. Vstala sem iz mehke postelje in se odpravila pomagat. Ni se motila paket je bil težak kakor prikolica drv.
»Odpri ga, odpri ga. Prosim, prosim, prosim, prosim!«
»Prav, no…« Nekako sem raztrgala škatlo. V njej je bila kletka, iz katere se je slišalo mijavkanje. Ko sem kletko odprla je bil v njej…majhen mucek. Takoj sem ga vzela ven, ter ga položila na posteljo.
»Pozdravljena Rose,« je rekel. »Ti, ti, ti govoriš?«
»Jasno,« je odgovoril, kot da je to nekaj čisto normalnega. V kletki so bili še mačja skleda in hrana (ki sem ju takoj dala mucku), ter nekakšna škatlica za nakit. Ne, bila je škatlica podobna glasbeni skrinjici. V paketu pa je bilo še nekaj. Flavta. Odprla sem kovček in videla prečudovito črno prečno flavto. Zaigrala sem nekaj tonov, in slišala zvoke, lepše kot kadarkoli prej.
»Čudovito! Zdaj pa moram iti spat,« je očarano rekla Grace. Ko pa je šla sem na dnu paketa našla pismo, v katerem je pisalo:
Draga moja Rose!
Dobil sem tvoje pismo. Ravno sem jedel kosilo, ko mi je v jed priletel origami. Vesel sem, da si dobila prijatelje. Mucek, ki sem ti ga poslal je pasme Mačka Krvodajalka. Na en teden ga počešeš, tako da bo izgubil nekaj dlake. Kepico dlake nato daš v skrinjico, ki je bila tudi v kletki. V približno treh minutah se bo pretvorila, v krvodajalske tablete. Saj vem, da ti jih bo hitro zmanjkalo. Mucek še ni poimenovan, zato ga poimenuj kar sama. In vem kako rada si igrala flavto, zato sem ti iz črnega zlata naredil novo. Vesel sem, da ti je na šoli všeč! Tvoj stric Vlad.
»Torej te lahko poimenujem,« sem rekla mucku, ta pa je v odgovor samo prikimal.
»Ime ti bo kar Plamen,« sem dodala in on je začel od veselja kar skakati po postelji.
»Em, hm… oh, ja! Paket si dobila!« je rekla.
»Odloži ga na mizo in pojdi spat! Ura je tri popoldne. Pouk pa se začne ob devetih zvečer. Torej lahko spimo še pet ur, če potrebujemo eno uro za pripravljanje na pouk,« sem ji rekla in si čez glavo poveznila odejo.
»Ampak…niti dvigniti ga ne morem. Zelo je težak, veš?« je rekla Grace in začela paket porivati v sobo. Vstala sem iz mehke postelje in se odpravila pomagat. Ni se motila paket je bil težak kakor prikolica drv.
»Odpri ga, odpri ga. Prosim, prosim, prosim, prosim!«
»Prav, no…« Nekako sem raztrgala škatlo. V njej je bila kletka, iz katere se je slišalo mijavkanje. Ko sem kletko odprla je bil v njej…majhen mucek. Takoj sem ga vzela ven, ter ga položila na posteljo.
»Pozdravljena Rose,« je rekel. »Ti, ti, ti govoriš?«
»Jasno,« je odgovoril, kot da je to nekaj čisto normalnega. V kletki so bili še mačja skleda in hrana (ki sem ju takoj dala mucku), ter nekakšna škatlica za nakit. Ne, bila je škatlica podobna glasbeni skrinjici. V paketu pa je bilo še nekaj. Flavta. Odprla sem kovček in videla prečudovito črno prečno flavto. Zaigrala sem nekaj tonov, in slišala zvoke, lepše kot kadarkoli prej.
»Čudovito! Zdaj pa moram iti spat,« je očarano rekla Grace. Ko pa je šla sem na dnu paketa našla pismo, v katerem je pisalo:
Draga moja Rose!
Dobil sem tvoje pismo. Ravno sem jedel kosilo, ko mi je v jed priletel origami. Vesel sem, da si dobila prijatelje. Mucek, ki sem ti ga poslal je pasme Mačka Krvodajalka. Na en teden ga počešeš, tako da bo izgubil nekaj dlake. Kepico dlake nato daš v skrinjico, ki je bila tudi v kletki. V približno treh minutah se bo pretvorila, v krvodajalske tablete. Saj vem, da ti jih bo hitro zmanjkalo. Mucek še ni poimenovan, zato ga poimenuj kar sama. In vem kako rada si igrala flavto, zato sem ti iz črnega zlata naredil novo. Vesel sem, da ti je na šoli všeč! Tvoj stric Vlad.
»Torej te lahko poimenujem,« sem rekla mucku, ta pa je v odgovor samo prikimal.
»Ime ti bo kar Plamen,« sem dodala in on je začel od veselja kar skakati po postelji.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Komaj čakam nov del!
0
Moj odgovor:
Nenaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s simpatijo
Živijo! jaz mam eno težavico. imam simpatijo in ne morem nehat razmišljat o njem! mela sem že prej simpatije, ampak on je res tisti, ki mi je resnično všeč, ne zato kr je lep ampak kr je spoštljiv, prijazen in vljuden. jaz sem nova na soli, on je leto starejši in je res zlo prijazen z mano in rabim nasvet kako se zacet pogovarjat z njim kr me je strah. sucer me on kdaj kaj vprasa ampak se ne meniva dosti.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
