7. poglavje
GOZD

»Lepo prosim?!« šele tedaj se zavem, da imam usta popolnoma odprta, kot bi mi zobozdravnik rekel 'reci AAA'.
»Ti povem kasneje, ko se vidiva! Samo obleci se, vzemi nekaj za pod zob in zbeži v gozd!« še preden sem spet odprla usta, je Tessa prekinila telefonski klic.
Nisem vedela, kaj se dogaja. Ampak v glavi sem imela le eno: 'UBOGAJ TESSO!'
Tako sem pograbila dodatni pulover, vzela nekaj piškotov in se stihotapila iz sobe.
Preostale so mi samo še stopnice in pridem do vrat ter zbežim od…
Zbežim od staršev.
Ob tej misli pogoltnem grenko slino, ki se je nabrala v mojih ustih.
A tako si želim oditi… Nekaj mi pravi, naj grem…
Požene se po stopnicah navzdol. Moja ušesa so se začela nekam čudno obnašati. Ščemela so in zavedam se, da slišim pogovor mame in očeta v kuhinji, ki je trenutno pod mano.
»Ne sme oditi, to je to« oče se zasmeji. Kar jezna postanem, saj vem, da nekaj prikrivata.
»Pa saj ni 3-letni otrok! Čez mesec dni bo stara 15 let!«
»Še vseeno ni pametnejša od naju. Daj Amy, dokončajva to.«
Slišim, kako kljuka na vratih zaškriplje. Noge staršev so se začele pomikati ven iz kuhinje, čevlji pa so tiho odmevali. Vse je bilo kot v počasnem posnetku. Vse tako počasi…
Srce mi je bilo tisoč na uro. Prsti na nogah so me ščemeli.
Tedaj se poženem do vrat in jih z vso silo zaprem.
Tečem in tečem do gozda. Ne ustavim se.
Mračilo se je. Gozd zaradi dreves ni sprejel svetlobe in pognala sem se k drevesu, obloženem z mahom.
Oblečem si svoj debel pulover in prisluhnem zvokom gozda.

Moji uhlji me spet začnejo ščemeti. Moje oči začnejo divje gledati naokoli. Usta se mi sama od sebe odprejo.
V daljavi opazim gozdno žival. Nisem imela pojma, kaj je bila, toda bila je 5 metov pred mano.
Poženem se naprej. V trebuhu me zvija od lakote in odvržem piškote.
Ulovila sem svoj plen. Kri mi teče po vseh rokah, zobje grizejo.
Po dvajsetih minutah se udobno namestim na mah in zaspim.
»V tem gozdu se počutim zelo domače« si zamomljam in utonem v globok spanec.
ZJUTRAJ

Žarki sonca me nežno pobožajo po licu.
Zacmokljam z usti in se postavim v sedeč položaj. Oči imam še vedno zaprte.
A do tega trenutka se je vse fino končalo. Zraven sebe začutim nekaj toplega, nekaj kot… Človek!

Odprem oči in se v trenutku zbudim. Zraven mene stoji postava osebe.
A ni bila mama… Ne oče… Ne Tessa…
Pogledam okoli sebe. To ni mah in ne drevo, ampak čisto nekaj drugega!

»Kje pa sem?!«
******************************
Tako ljudje!
Konec 7. dela! A ste že nestrpno pričakovali nov del, a?:wink: Zadnji je izšel 1. februarja:joy::joy:
Upam, da vam je všeč!!
Ne pozabite:
LIKE, SUBSCRIBE AND COMMENT!!
Lajk, naročite se name in komentirajte!!

LOVE YA ALL,
B#13:hamster::heartpulse::hamster: