1. POGLAVJE
»Tri odmerke morfija tukaj!« je zdravnica zakričala, čez dolg bolnišnični hodnik. Tresla sem se. Gledala sem mamo, ki jo je prijazna zdravnica potiskala iz moje sobe v bolnišnici. Zaspala sem. Še vedno sem se tresla a so moje oči so lezle skupaj. Še vedno sem se tresla in mama je silila k meni, a zaradi morfija sem zaspala.
»Stabilna je. Družina lahko pride na obisk.« sem slišala ko so se sestre pogovarjale. »Stabilna je. A nikoli več ne bo mogla hoditi.« je rekla druga sestra. Na jok mi je šlo ampak iz sebe nisem mogla izpustiti niti glasu. Gledala sem v strop. Želela sem premakniti oči, a ni šlo. Ničesar nisem morala narediti. V sobo je vstopila mama. »Kako je z njo? Kako dolgo bo še v komi?« je ponorela. »Gospa! Umirite se. V komi bo še malo več kot štiri mesece, a seveda ves ta čas ne bo sama. Pripeljali bomo še eno punco in enega fanta.« je pomirjujoče povedala. »Ampak! Štiri mesece? Saj to je nemogoče.« mame pomirjajoči glasovi niso pomirjali. Še zdaleč ne. Ravno nasprotno. Če je slišala takšen glas je dobila živčni zlom. Moj oče je kar zelo… drugačen… z drugimi besedami je alkoholik. Nepreklicni alkoholik. Zaradi tega so mu že vzeli vozniško dovoljenje. Mamo je prisilil, da ga ni zapustila. Grozil ji je z nožem. Naslednji štirje meseci so se vlekli in vlekli. Tista fant in punca poleg mene sta se ves čas pogovarjala samo med sabo. Po njunih pogovorih, sta mi šla že kar zelo na živce. Obnašala sta se kot desetletna dojenčka. Jaz sem stara 15. Minilo je pet mesecev in tisti fant je že šel domov. Punca je ostala. Šele takrat se je zavedla, da sem sploh v sobi jaz. Sedla je poleg mene in začela razlagati. »Živijo. Sem Clara. Tisti fant, ki je ravno šel je Max. Po najinih pogovorih verjetno sklepaš, da hodiva, a sva samo prijatelja. Zakaj ne govoriš?« slišala sem, da je v sobo vstopila ženska v visokih petah ter Clari razložila vse o tem, da sem v komi in da jo slišim in da…
Ko je ženska končala je pogledala moje modre oči in ocenila. »Kmalu se bo zbudila.« in odšla iz sobe. Clara je nadaljevala. »No imam tri brate in dve sestri. Dva moja brata sta dvojčka. Ime jima je Kaj in Maj. Stara sta 16 let in imata modre oči in rjave lase. Punce kar padajo na njiju. Ju je pa zelo težko ločiti. Še posebej ko ne stojita skupaj.« je povedala in se na koncu rahlo zahihitala. »Tretji brat je star 18. Ni kaj preveč lep ampak ima kar lepo življenje. Moji sestri… uh… ena je stara 6 in je tečna in toži baba. Ime ji je Zara. Druga je stara 9 in je za razliko od Zare veliko bolj prijazna. Njej je pa ime Phoebe. Kar lepo ime. Ampak zapleteno za napisat. Potem imam še polbrata po mamini strani in dve polsestri po očetovi strani. Polbratoma je ime Žak in Žan. Stara sta 12 in 13. Polsestri sta pa sta Zora in Zarja. Stari sta 8 in 11. Vem kar velika družina ne?« pomežiknila sem in zato je utihnila. Stekla je po tisto žensko in ji povedala. Takoj sta obe pritekli k meni. Mežikala sem ves čas. Oči so me noro pekle. Zato sem se od bolečine premaknila. Premaknila sem se! Je pelo v mojih mislih. Zaspala sem.
Ko sem se znova zbudila sem se uprla v roke in se ozrla po sobi v kateri sem tičala zadnjih pet mesecev. »Ljubica! Budna si!« Je čez sobo zaklicala mama ter se dvignila iz majhnega stolčka ter pritekla k meni. »Kje je Clara?« sem razburjeno vprašala. »Oh. Sta se že spoznali« je rekla mama ter se usedla poleg mene. »Veš Clara… imela je raka.« je povedala. »Imela?... to pomeni, da je…« sem zaihtela. »Ja. Res mi je žal.« je sočutno zavzdihnila. »Ne! Še tega ni vedela kako mi je ime.« sem se začela jokati. »Ššššš… Vse je v redu… vse je v redu… vse je v redu« je šepetala in mojo glavo stisnila k svojim prsim. Še vedno je ponavljala iste besede ter se začela rahlo zibati. Ko me je končno umirila sem se ozrla preko njene rame. Tam je stala… … Clara. Oblečeno je imela belo zdravniško pižamo in mi rekla samo: »Živo so me zaklali.« stresla sem se in znova pogledala na mesto kjer je prej stala Clara. Tam ni bilo več nikogar. »Kdaj bova lahko šli od tod?« sem jo vprašala. »24 ur moraš biti na opazovanju.« je povedala in odšla iz sobe. Spet sem se ozrla na mesto, kjer je stala Clara. Tam sta stala dvojčka z modrimi očmi in rjavimi lasmi. Ko sem vse skupaj končno povezala sem ugotovila. To sta bila Maj in Kaj. Stopila sta k meni. »Živijo. Si naju že prepoznala kaj?« sta usklajeno rekla in se zagledala globoko v moje modre oči. Kar naenkrat je v sobo uletela moja osebna zdravnica. »Maj in Kaj! Bi prosim šla ven in nehala nadlegovati moje paciente?« je strogo rekla. Maj in Kaj pa sta se usklajeno obrnila in odšla v neko sobo na katere vratah je pisalo: VSTOP DOVOLJEN SAMO OSEBJU IN PACIENTOM Z POSEBNIM POTRDILOM. Vrgla sem se na posteljo in zaspala.
Zbudila sem se. V postelji poleg mene je mirno ležala Clara. Bil je čas, da jo vprašam. »Imaš res raka?« »Kaj? OMG! Mogoče je pa to moja diagnoza. Niso še čisto prepričani kaj imam, zato sem tukaj že kar dolgo.« mi je povedala. »Čakaj! Mogoče pa je to res tvoja diagnoza.« sem vzkliknila. »Ja. Ampak če je ne vem zakaj sva sploh veseli. Saj lahko umrem!« je zaihtela. »Ne če te dovolj kmalu operirajo.« sem vzkliknila. Tako sva se zmenili in izvedli svoj načrt. Čez nekaj ur je v sobo prišla zdravnica. Sledil je glavni del. Clara je začela. »Veste. Mama te punce je noro dobra zdravnica in je pomislila, da imam mogoče raka.« šlo ji je dobro, zato so se zmenili za preglede če ima Clara slučajno raka. Ko je prišla iz prvega testa je bila že noro utrujena, a se je čez nekaj časa izkazalo, da drugi ni potreben. Clara je imela raka. Ne vem točno katerega, a vem, da je zelo redek. Naslednji dan še preden sem se zbudila je šla na operacijo. Spala sem nenormalno dolgo. Clara je bila še preden sem se zbudila tudi nazaj.
Ko si je Clara čez nekaj mesecev končno dokončno opomogla sem bila jaz že odstranjena iz bolnišnice. Njen zadnji dan v bolnišnici sem jo šla obiskati in…

Živjo! odločila sem se pisati novo zgodbo:stuck_out_tongue:

:speaking_head:: 1. Povejte kaj mislite, da se je zgodilo z Claro.
2. Prosim predlagajte imena za glavno osebo, ker se res ne spomnim imena zanjo.

Hvala za vse komentarje in lajke, ki mi jih boste dali pri tej objavi.
Ly. Ilovecandy