Juli
Tista čudna noč
»Kje je Lili?« je začudeno vprašala mama.
»Ne vem, šli sva v mesto in-in-in potem je pač ni bilo več!« je zajavkala deklica Lieselot.
Tista noč je bila huda zanjo. Mučile so jo hude nočne more. Po glavi so se ji podili prebliski dolgih čekanov, rdeče lune in zrezka! Kako čudno...
»Lili!« je vzkliknila in skočila iz postelje.
»V mesto moram,« je zavzdihnila in vzela vrečko z mačjimi priboljški, na kateri je pisalo-
'Treats for cats'.
Po prstih je odstopicljala v dnevno sobo po deset vzglavnikov. Pod odejo v njeni sobi je z blazinami naredila prepričljivo obliko sebe. Pogledala je v hodnik, če je zrak čist in olajšano izdihnila.
»Nobeden me ni opazil!«
Odprla je okno in zlezla skozenj. Pobrala se je na noge na okenski polici in poskušala ohraniti ravnotežje, a puf! Štrbunknila je v grmovje in vzkliknila. Vse trnove iglice so jo grdo gledale in jo napadle. Praske je imela po kolenih, komolcih in vratu. Bila je nekoliko bolj hladna poletna noč, tako da jo je rahlo zmrazilo, saj je bosa Lieselot bila oblečena le v skromno rožnato spalno srajčko, ki ji je segala do kolen. Njena mama se je predramila iz dokaj trdnega spanca in zbudila očeta.
»Sem slišala vzklik?!« je dahnila.
»Mlj-mljask.« je zamomljal oče, se obrnil na drugo stran in zasmrčal. Mama si je nataknila copatke in gomoljast nos pritisnila ob okno:
»Lilo?! Lieselot?! Si zunaj?«
Odšla je do Lieselotine sobe in pokukala noter. Opazila je obliko deklice in se pomirila.
Utrujena se je vrnila v posteljo in zaspala.
Ko je Lilo prišla do mesta, je zaslišala odmev mijavkanja. Kolikor hitro je mogla, je odstopicljala do zapuščene hiše, iz katere so prihajali zvoki. Stena je bila stara in brez barve. Vstopila je skozi luknjo v njej. Bilo je temno kot v rogu. Z roko je počasi tipala steno za njo, da bi našla stikalo za luč.
»Aha!« je vzkliknila, ko ga je našla. Oddahnila si je, saj jo je bilo namreč zelo strah teme. Pritisnila je na stikalo, ter od strahu zavreščala. Pred njo je bilo dekle, oblečeno v dolgo večerno, z Lili v naročju in nosom, pomoljenim v knjigo.
Tista čudna noč
»Kje je Lili?« je začudeno vprašala mama.
»Ne vem, šli sva v mesto in-in-in potem je pač ni bilo več!« je zajavkala deklica Lieselot.
Tista noč je bila huda zanjo. Mučile so jo hude nočne more. Po glavi so se ji podili prebliski dolgih čekanov, rdeče lune in zrezka! Kako čudno...
»Lili!« je vzkliknila in skočila iz postelje.
»V mesto moram,« je zavzdihnila in vzela vrečko z mačjimi priboljški, na kateri je pisalo-
'Treats for cats'.
Po prstih je odstopicljala v dnevno sobo po deset vzglavnikov. Pod odejo v njeni sobi je z blazinami naredila prepričljivo obliko sebe. Pogledala je v hodnik, če je zrak čist in olajšano izdihnila.
»Nobeden me ni opazil!«
Odprla je okno in zlezla skozenj. Pobrala se je na noge na okenski polici in poskušala ohraniti ravnotežje, a puf! Štrbunknila je v grmovje in vzkliknila. Vse trnove iglice so jo grdo gledale in jo napadle. Praske je imela po kolenih, komolcih in vratu. Bila je nekoliko bolj hladna poletna noč, tako da jo je rahlo zmrazilo, saj je bosa Lieselot bila oblečena le v skromno rožnato spalno srajčko, ki ji je segala do kolen. Njena mama se je predramila iz dokaj trdnega spanca in zbudila očeta.
»Sem slišala vzklik?!« je dahnila.
»Mlj-mljask.« je zamomljal oče, se obrnil na drugo stran in zasmrčal. Mama si je nataknila copatke in gomoljast nos pritisnila ob okno:
»Lilo?! Lieselot?! Si zunaj?«
Odšla je do Lieselotine sobe in pokukala noter. Opazila je obliko deklice in se pomirila.
Utrujena se je vrnila v posteljo in zaspala.
Ko je Lilo prišla do mesta, je zaslišala odmev mijavkanja. Kolikor hitro je mogla, je odstopicljala do zapuščene hiše, iz katere so prihajali zvoki. Stena je bila stara in brez barve. Vstopila je skozi luknjo v njej. Bilo je temno kot v rogu. Z roko je počasi tipala steno za njo, da bi našla stikalo za luč.
»Aha!« je vzkliknila, ko ga je našla. Oddahnila si je, saj jo je bilo namreč zelo strah teme. Pritisnila je na stikalo, ter od strahu zavreščala. Pred njo je bilo dekle, oblečeno v dolgo večerno, z Lili v naročju in nosom, pomoljenim v knjigo.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Nice🤟 Dobra zgodba!
0
nekdokiradjesolato
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Če želite 2. del, prosim napišite v komentarje:relaxed:. Pa še to; pri 'večerni' bi moralo pisat še obleki.
LP:heart::peace:
LP:heart::peace:
0
kul zgodba
Moj odgovor:
Svetovalnica
Zmedena sm
ojj
torej... js sm bla (al pa še vednu sm, nism sigurna) v enga devetarja, za info js sm v osmem. No in mi je frendica najdla njegov snap in me je addu nazaj. In mi je pisu kdu sm in sm mu pač povedala da sm ena osmarka z naše šule, no in dns mi je napisu: js MORM vedt kdu si. In sm mu poslala fotko in mi je napisu: opa lepa. :blush:. In zdj mi ful več piše. ampak on ma punco, no nevem lih, kr ji ni pustil da ga objame čeprov sta se učasih ful objemavala. no in sm mu napisala da ča sta še skp kr če sta se mi zdi narobe da mu js pišem. in ubistvu mi ni povedu če sta še skp ampak mi je reku da če ona lh piše random tipom na snapu da lh pol tut on. no in pol sva si še tko mal pisala.
pol pa je še en moj sošolc/frend k se je dns tko u šol odvijalo.
prvo uro ni blo njiker drugje placa zatu sm ga prašala če se lh zrav njega usedem in je reku da ja. no in pol sva se tko še cel dan družla. in pr fizki sva si zamenjala peresnci, pozor! on je tu hotu. in za test zgodovine naslednjo uro sva si zamenjala kemike. pol me je pa še prašu če ga bom jutr k mamo športn dan naučila mal bulš drsat. pa sm rekla da ja.
no in zdj sm ful zmedena. en ti ma punco pa mi pravi da sm lepa, drug pa je moj frend pa se zdj obnaša kukr da je moj fnt. plis povejte mi kaj nej nrdim, k nimam pojma.
torej... js sm bla (al pa še vednu sm, nism sigurna) v enga devetarja, za info js sm v osmem. No in mi je frendica najdla njegov snap in me je addu nazaj. In mi je pisu kdu sm in sm mu pač povedala da sm ena osmarka z naše šule, no in dns mi je napisu: js MORM vedt kdu si. In sm mu poslala fotko in mi je napisu: opa lepa. :blush:. In zdj mi ful več piše. ampak on ma punco, no nevem lih, kr ji ni pustil da ga objame čeprov sta se učasih ful objemavala. no in sm mu napisala da ča sta še skp kr če sta se mi zdi narobe da mu js pišem. in ubistvu mi ni povedu če sta še skp ampak mi je reku da če ona lh piše random tipom na snapu da lh pol tut on. no in pol sva si še tko mal pisala.
pol pa je še en moj sošolc/frend k se je dns tko u šol odvijalo.
prvo uro ni blo njiker drugje placa zatu sm ga prašala če se lh zrav njega usedem in je reku da ja. no in pol sva se tko še cel dan družla. in pr fizki sva si zamenjala peresnci, pozor! on je tu hotu. in za test zgodovine naslednjo uro sva si zamenjala kemike. pol me je pa še prašu če ga bom jutr k mamo športn dan naučila mal bulš drsat. pa sm rekla da ja.
no in zdj sm ful zmedena. en ti ma punco pa mi pravi da sm lepa, drug pa je moj frend pa se zdj obnaša kukr da je moj fnt. plis povejte mi kaj nej nrdim, k nimam pojma.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
zanimivo
https://www.facebook.com/photo?fbid=3859084857451978&set=pcb.3859087220785075






Pisalnica