*i*To je moja nova zgodba o detektivki Rainy, ki razrešuje umore. Upam, da vam bo všeč, komentaji pa kot vedno, toplo zaželjeni. *i*

To jutro je posebno jutro za dekle, ki jo kličejo Rainy. Je njen prvi dan v njeni prvi službi po končanih izpitih za detektva za razreševanje umorov. Danes je pomemben dan, zato se poizkusi oblečt v njena najljubša oblačila. Nosi pastelno roza majico, piščančje rumeno jakno, temno vijolične hlače, zelene nogavice in modre Nike čevlje. Za dodatek nosi uhane z oblački in srebrno ogrlico. Kljub njenemu stilu oblačenja je zelo resna detektivka in misli svojo službo postaviti na prvo mesto. Pogleda na uro in opazi da mora iti. Nadane si parfum in odhiti.

''Še enkrat, res hvala vam za to čast, da laho delam na eni najbolj občudovanih postaj.'' Je rekla detektivka Rainy, ko je prišla prvič v svojo novo službo detektivke za umore na osmi postaji Newyorške policije. Bila je polna vshičenja in pričakovanja, da spozna svojo novo ekipo. Skupaj z vodjo oddelka sta se sprehodili do treh detektivov, Julie Cote, Ethana Poirera in Luisa Sampsona, ki so zamišljeno strmeli v papirologijo. ''Detektivi, danes vam moram predstaviti vašo novo članico ekipe, detektivko Windson'' je spregovorila Maya Bergran, vodja oddelka. Vsi detektivi so začudeno pogledali, še preden pa bi lahko spregovorili je gospe Bergran zazvonil telefon. '' Se opravičujem, zapustit vas moram, nujni sestanek. Detektivka, povej malo o sebi in se jim predstavi'' reče in hitro odhiti. Detektivka Rainy, ki je danes bila oblečena kot da je na njo bruhala harmonično usklajena mavrica nervozno spregovori:'' Doberdan, moje ime je Loriann Windson ampak me prosim kličite detektivka Rainy, danes je moj prvi dan in se zelo veselim delati z vami. Pred kratkim sem končala izpite za detektivko, tako da sem se do zdaj šolala in poizkušala končati vse formalne stvari pred končnim rokom, kar mi je tudi uspelo. Sicer pa imam že iskušnje z razreševanjem umorov in mislim, da bi postaji dobro delo sveže razmišljanje. Upam, da me boste čim bolje sprejeli. Predvidevam, da sta vidva, detektiv Poirer in detektiv Sampson partnerja, kar zame pomeni, da ste vi, detektivka Cote moja partnerka in mentorica.'' Ko Rainy prispe do konca govora je že čisto rdeča, ker je posledica izrazov na obrazu njenih novih sodelavcev, ki izgledajo zelo začudeni, presenečeni in navdušeni skrati.
Ko po parih sekundah, ki se zdijo kot cela večnost končno spregovori detektivka Cote jo vsi pozorno poslušajo. '' Detektivka Rainy, dobrodošla pri nas. Nismo te pričakovali še par mesecev, ampak zgleda da si tukaj. Zdaj pa hitro malo pravil: Prvič, nobene stvari NE TIKAJ! Drugič, vsak svoj gib poročaj meni, in ne naredi nič neumnega brez mojega dovoljenja, ki ga za butaste stvari, ne boš dobila. Tretjič, lahko nas gledaš pri delu in poslušaš, občasno pa naši potrebi deliš svoje misli. Večino časa boš tako ali tako zaposlena z papirji oz. dokler se ne boš izkazala, da si uporabna. Jasno?''Zdaj Rainy ni več tako rdeča, prej bleda. Svoje mentorice si ni predstavljala kod hladne in odrezave ženske, še posebaj pa ni mislila, da se bo svoje mentorice bala. Zaradi svojega strahu hitro, nagonsko odgovori: ''Ja, detektivka, vse jasno. Imam vprašanje, ali že raziskujete umor, ali čakate na enega?'' Detektiv Sampson vidi strah v njenih živih, zelenih očeh, zato hitro odgovori, preden bi lahko detektivka Cote. ''Trenutno ravno končujemo s papirji prejšnjega umora, ki smo ga ravno zaključili, tako da bi bilo najpametneje, da ti detektiv Poirer razloži in pokaže kako mi izpolnjijemo obrazce.


Po tridesetih minutah razlaganja kako se katera stvar naredi detektiv Poirer reče detektivki Rainy:
'' Hej, ali želiš da ti pokažem kje imamo prostor z kavo in krofi?''
''Ja, seveda'' Reče Rainy, ki je po stresnem jutru že čistno sestradana.
Vodi jo mimo vseh drugih miz detektivov in jo vsem predstvlja nato pa končno prispeta do te slavne sobe z kavo, ki jo lahko vohaš že na hodniku. Ethan začne delati kavo in ji ponudi krof. Rainy zamišljeno sedi na stolu, sploh ne sliši njegovega vprašanja, ker preveč razmišlja o srečanu z detektivko Cote. Razmišlja, če je mogoče ona kriva, da ji je tako odrezavo ogovorila... Poirer predvideva o čem detektivka Rainy razmišlja, zato ji tolažljivo reče ''Ne boj se. Nič nisi naredila narobe. Taka je naša detektivka Cote. Od začetka je bila tudi z mano hladna, ampak s časoma vidi, da ti lahko zaupa ter te začne počasi spoštovati, in te vzeti za prijateljico. Mislim, da ima težave zaupati ljudem, ker so ji naredili veliko hudega in je glooko v sebi ranjena. Najboljša stvar, ki ji lahko narediš je, da ji pokažeš, da jo spoštuješ in da ji ne misliš nič žalega. Vedi pa, da ko jo boš potrebovala bo vedno tu, zate, neglede na to, kar ti bo rekla tukaj. Ona je najboljša detektivka kar sem jo kadarkoli spoznal in se vsak dan zavedam, kot tudi ti danes, da sem srečen, da je v moji ekipi.''
Ko konča zadnji stavek je Rainy na robu solz, ker je tako kot vedno sodila človeka preden ga je spoznala, in ker res nemara, da je kdo tako hladen do nje. ''Hvala za to, res sem potrebovala ta govor.'' mu odgovori. Za mizo sedita in se pogovarjata nekaj časa, ko končno radovednost preraste Eathana in jo končno vpraša: '' Zakaj pa želiš, da te kličemo Rainy, ne pa po tvojem imenu ali prijimku? Meni se zdiš prej Sunny kot Rainy, z vso to pozitivno enerijo in živimi oblačili.'' Preden pa lahko Rainy odgovori, prihiti v sobo detektivka Cote in oznani '' Umor imamo, in to na letališču! Oblecita se, čez pet minut se dobimo pri dvigalu''.